Agencija je iz direktorata za visoko šolstvo in znanost ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) v začetku tedna prejela obvestilo, da bo v letu 2012 za področje znanosti razpolagala s skupno 1,750.130 evri, ki pa ne pokrivajo vseh stroškov delovanja agencije na tem področju. JAK bi za dokončanje razpisov in nakazila prijaviteljem potrebovala 151.583 evrov, medtem ko ji je ministrstvo odobrilo le 62.131 evrov stroškov.

Ustavitev dela je začasna

Ministrstvo je agenciji odobrilo 1,687.999 evrov, ki predstavljajo sredstva za programe in bodo razdeljena med prijavitelje na razpisih s področja znanosti. Nadaljnjih 62.131 evrov pa so na MIZKŠ predvideli za stroške objave v Uradnem listu, stroške sejnin strokovne komisije za znanost in stroške enega zaposlenega na področju znanstvenega tiska. V agenciji ob takem razrezu stroškov ugotavljajo, da nimajo na voljo nobenega denarja za pokrivanje stroškov prostora, elektrike, pisarniških materialov, poštnine, telefona, elektronske pošte, izvajanja plačil, pravnega pregleda in drugega. Izračunali so, da bi za stroške materiala in storitev na področju znanstvenega tiska potrebovali skupno 49.158 evrov, medtem ko so stroške dela ocenili na 80.584 evrov, saj zajemajo poleg zaposlenih na področju znanstvenega tiska še stroške dela pravne službe in direktorja.

Odločitev o ustavitvi dela so v JAK sprejeli po dogovoru s predsednikom strokovne komisije za knjižno in revijalno produkcijo s področij znanosti Petrom Novakom (sestavljajo jo še Matija Gogala, Dušanka Mičetić-Turk, Ivan Kreft, Miro Cerar in Vojislav Likar). Peter Novak nam je povedal, da je zaustavitev dela agencije na področju zgolj začasna, dokler se jim ne bo z ministrstvom uspelo dogovoriti za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri delu agencije na področju znanstvenega tiska. Sporno se mu zdi med drugim, da ministrstvo krije le stroške enega zaposlenega, saj obseg dela presega zmožnosti enega samega strokovnega sodelavca. "Če ministrstvo ne more pokriti materialnih in stroškov plač za dokončanje letošnjega razpisa, potem naj ta del prenese na administracijo neke druge agencije, morda nazaj na ARRS," je predlagal Novak.

Stroški javne službe sodijo na pleča države

Podlaga za bistveno nižjo "oceno" stroškov na MIZKŠ je seveda uveljavitev zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki, kot je znano, spreminja tudi zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Doslej so bili iz državnega proračuna v celoti kriti tako programski stroški kot stroški tekočega poslovanja agencije, ZUJF pa po novem določa, da lahko JAK iz sredstev državnega proračuna financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije. To pomeni, da bi morala JAK stroške delovanja agencije kriti iz drugih virov. ZUJF še določa, da se lahko iz državnega proračuna financirajo stroški dela največ treh zaposlenih, če izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije. Agencija torej z zaustavitvijo dela na področju znanstvenega tiska tudi v praksi pritrjuje svojemu načelnemu stališču do te zakonske direktive, ki ga je uradno podal direktor agencije Slavko Pregl: "Za svoje plače in za stroške delovanja javna služba na trgu ali evropskih razpisih denarja ne more pridobivati. Tega ne počne nobena primerljiva agencija v Evropi."

Ob obvestilu, ki med znanstveno javnost in založnike prinaša negotovost, se zastavljajo že nova vprašanja. Se bodo podobne ovire dvignile tudi pri podpiranju založništva na področju leposlovja, za katerega bo MIZKŠ letos po njihovih navedbah namenilo 4,183.493 evrov? Kaj bo z razpisi, namenjenimi literarnim prireditvam in razvijanju bralne kulture? In kakšna je usoda mednarodne promocije slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike? Izjav na to temo po besedah Katje Stergar v JAK še ne morejo dajati, saj so po sprejetju ZUJF in rebalansa pripravili zahtevano spremembo programa dela in finančnega načrta JAK za 2012, o kateri bo svet šele razpravljal.

Založbe bodo zmanjšale število znanstvenih izdaj

V začetku tedna so, kot pišemo na naslovnici, iz Javne agencije za knjigo (JAK) sporočili, da so "prisiljeni" ustaviti svoje delo na področju založništva znanstvenega in poljudnoznanstvenega tiska. Pozanimali smo se, kako bo ustavitev dejavnosti JAK vplivala na delovanje založnikov znanstvene literature. Številni težko verjamejo, da JAK ne bo izpeljala sofinanciranja, saj je večina publikacij že v procesu izdelave.

"Situacija je alarmantna"

"JAK je svojo dejavnost ustavila v trenutku, ko je program za leto 2012 v polnem zagonu, publikacije pa v zaključnih izvedbenih fazah," pravi vodja Založbe ZRC SAZU Aleš Pogačnik. Razpis za sofinanciranje znanstvenih monografij v tekočem letu je namreč že zaključen, založniki pa so v začetku aprila z JAK podpisali pogodbe. Te so določale, da se višina odobrenih sredstev lahko naknadno spremeni zaradi finančnih ukrepov in sprememb državnega proračuna, a so obenem od založnikov zahtevale, naj program zaključijo do konca leta, pojasnjuje Pogačnik.

V Založbi ZRC SAZU so zato nadaljevali redno dejavnost in izdali že tri od 27 monografij, ki naj bi bile podprte z državnimi sredstvi. V izvedbo so vložili lastna sredstva in, glede na to, da imajo podpisano pogodbo, še vedno upajo na vsaj delno povrnitev. "Čeprav JAK ne sofinancira vseh publikacij naše založbe in tudi ne v celoti, saj dodatna sredstva pridobivamo iz drugih virov in trga, lahko kot največji založnik znanstvenega tiska v Sloveniji že zdaj rečemo, da bomo morali število predvidenih naslovov znatno zmanjšati," opozarja Pogačnik.

Tudi Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je lani izdala dvajset monografij s pomočjo državnih sredstev, je letos v podobnem položaju kot ZRC SAZU. Njihova situacija se jim zdi še toliko bolj "alarmantna", ker je "v prihodnje predvideno znatno zmanjšanje sredstev Univerzi", sporoča vodja založbe Matevž Rudolf.

Posledice bodo daljnosežne

Vprašanje, ki pesti založnike, je tudi, katera institucija bo, če sploh, prevzela nadaljnjo skrb za sofinanciranje slovenskega znanstvenega tiska. Vodja založbe Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem Vida Rožac Darovec meni, da znanstvene knjige ne gre prepustiti trgu, saj "založniška dejavnost na področju znanosti razpolaga z zelo skromnim trgom in ne more pokriti stroškov s prodajo knjig". Hermina Krajnc iz Založbe Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani k tej tezi dodaja, da za znanstveno knjigo kljub temu obstaja veliko zanimanje, posebej če je prosto dostopna. "V pol leta, kar so naše elektronske knjige dostopne v iBookstore, je bilo več kot 2000 odvzemov prosto dostopnih znanstvenih knjig Založbe FDV, kar kaže na veliko zanimanje, še zlasti, če upoštevamo, da so te knjige trenutno dostopne le lastnikom Applovih bralnih naprav." V istem času pa so prodali manj kot deset elektronskih znanstvenih knjig in bodo v primeru ukinitve sofinanciranja prisiljeni program zmanjšati za polovico.

Posledice prenehanja dejavnosti JAK so sicer širše, kot se na prvi pogled zdi, saj ne vplivajo le na konkretne založniške programe, temveč tudi na "slovensko znanstveno-raziskovalno delo, ne nazadnje tudi na slovensko knjigo oziroma slovenski jezik", še opozarja Aleš Pogačnik.