V multinacionalki poudarjajo, da so vsi ukrepi reorganizacije namenjeni ohranitvi cementarne, glavni razlogi zanjo pa so zmanjšan obseg dela zaradi krize v gradbeništvu in težave pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig odpadnih gum, olj in plastike. Če ga dobijo, pa obstaja možnost, da bodo spet povečali obseg proizvodnje in vnovič zaposlili nekaj zdaj presežnih delavcev, pravijo.

Imajo podporo zaposlenih in sindikata

"Pred nami je zahtevno obdobje, vendar odločitev korporacije Lafarge o nadaljevanju proizvodnje cementa v Trbovljah dokazuje, da želi tudi v prihodnosti obdržati to cementarno. V kakšnem obsegu bo cementarna dolgoročno poslovala, bo odvisno predvsem od dovoljenja za sosežig alternativnih goriv ter razmer na trgu," je stanje v družbi pojasnil direktor Janusz Miluch. Dodal je, da je reorganizacija zajela vse zaposlene, od vodilnih do kadrov v proizvodnji, in to v celotni skupini. Združili so namreč Lafargeeve cementarne v srednji Evropi, kar pomeni, da trboveljsko cementarno zapuščata Andrew Schmidt, tehnični direktor, in Haimo Primas, finančni direktor, ukinili pa bodo tudi nekatere druge funkcije, je pojasnil Miluch.

Da so našli optimalne rešitve, meni tudi predsednica sveta delavcev Desanka Petrič, ki ocenjuje, da so skupaj z vodstvom "našli najbolj optimalne rešitve v trenutni situaciji", predsednik sindikata Etbin Marin pa dodaja, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi presežnim sodelavcem izpogajali nove zaposlitve, a se zavedajo, da za vse tega ni bilo mogoče pričakovati.

Tako se bo 35 presežnih delavcev do konca leta znašlo v registru brezposelnih, ki je v občini Trbovlje konec maja štel okoli 1300 ljudi, trboveljska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje pa je bila minuli mesec poleg novomeške edina, kjer se je število brezposelnih povečalo. In kot kaže, se bo takšen trend v Zasavju tudi nadaljeval, saj je zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev za zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik ogroženih še okoli 400 delovnih mest. Če se bo črn scenarij stečaja rudnika uresničil, bo stopnja brezposelnosti v zasavskih občinah presegla 16 odstotkov, v občini Trbovlje pa celo 22 odstotkov. A kakih posebnih ukrepov in pomoči države pri ustvarjanju novih delovnih mest najverjetneje ne gre pričakovati. Kot je že minuli teden pojasnila Lijana Vidic Ristič, direktorica trboveljske službe zavoda za zaposlovanje, je namreč stopnja brezposelnosti v celotni območni službi, ki poleg zasavskih zajema še občini Litija in Šmartno pri Litiji, primerljiva z državnim povprečjem, izstopa le občina Trbovlje, ki pa se res uvršča v sam vrh seznama občin z največjo brezposelnostjo.