Kot smo že pisali prejšnji teden, bodo po tem predlogu zakona lahko v roku enega leta svoje objekte uzakonili vsi lastniki, ki so gradili pred 25. junijem 1991, ter tisti, ki so svoje objekte postavili na podlagi lokacijskega dovoljenja pred 1. januarjem 2003. Pri tem lastnikom ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ampak jim bodo upravne enote izdale kar uporabno dovoljenje.

Marko Peterlin z ljubljanskega inštituta za politike prostora je do novele zakona kritičen. "Legalizacija črnih gradenj je možna že od devetdesetih let dalje za objekte zgrajene pred 1967, vendar tako, da se zanje pridobi gradbeno dovoljenje, če je po veljavnih prostorskih aktih gradnja dopustna. Ta zakon pa predvideva neposredno pridobitev uporabnega dovoljenja, kar je naslednja stopnja," meni in dodaja, da je po sedanji zakonodaji pridobitev uporabnega dovoljenja brez gradbenega nezakonita.

Predpisati je treba bolj natančne pogoje

Po predlogu zakona je namreč za legalizacijo objekta treba upravni enoti predložiti le dokazilo o pravici gradnje, geodetski načrt objekta, fotografije fasad, podatke o površini stavbe in izjavo, da je objekt postavljen v skladu s pravili stroke v času gradnje. Plačati je treba še komunalni prispevek ter nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

"Naša družba ima sicer preveč predpisov, a ti vseeno niso sami sebi namen. Prostorski akti so družben dogovor, kje in kako se lahko gradi. Črnograditeljev pa ta dogovor ne zanima," še razlaga Peterlin in dodaja, da so velike legalizacije vsakih nekaj desetletij spodbuda novim črnograditeljem, sploh če vemo, da naše inšpekcijske službe zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso učinkovite.

Več arhitektov je opozorilo tudi na skrb zbujajočo ohlapnost novele zakona. Po njihovem mnenju bi morali za pridobitev uporabnega dovoljenja predpisati bolj natančne pogoje kot je zgolj nekaj fotografij in statična presoja objekta. Sedanji postopek legalizacije namreč predvideva, da narediš projekt za gradbeno dovoljenje, tako kot za novogradnjo. Težave bi lahko namreč nastale pri prodaji takih objektov, saj ne ustrezajo nobenemu od predpisov o požarni varnosti ali varčevanju z energijo.

Število črnih gradenj je neznanka

Koliko je črnih gradenj v Sloveniji, dejansko ne ve nihče. Tudi na prostorskem inšpektoratu evidence o številu domnevnih nelegalnih gradenj nimajo, saj je "črna gradnja" le ena od vrst kršitve zakona.

"Vodimo od 7000 do 8000 postopkov na leto. Pri tem je treba poudariti, da je bilo leta 2010 zaradi nelegalnih gradenj izdanih 1190 odločb, od tega 777 za črne gradnje," sporočajo iz omenjenega inšpektorata.

Razložili so še, da je bila leta 1978 sprejeta sprememba zakona o urbanističnem planiranju, ki je omogočila legalizacijo večjega dela do tedaj brez lokacijskega dovoljenja grajenih objektov. Podobno rešitev je leta 1993 prinesla tudi dopolnitev zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je občinam skozi tako imenovane sanacijske prostorske akte omogočala legalizacijo črnih gradenj. Zadnji občinski prostorski akti na podlagi tega zakona so bili sprejeli leta 2005, postopki po teh aktih pa se zdaj zaključujejo.

Ta problem naj uredi država

Težave so črnograditeljem prinesli tudi novi občinski prostorski načrti, kot na primer ljubljanski. Ta namreč legalizacije nezakonito grajenih objektov, ki bi zahtevala spremembo namenske rabe zemljišča, ne omogoča več. Na ljubljanski občini so tudi mnenja, da bi morala problematiko črnih gradenj z enkratnim posegom urediti država.

Enako menijo tudi v štajerski prestolnici: "Država mora z nadzorom in sankcioniranjem narediti red na tem področju. Tukaj imamo občine zvezane roke, saj v prostorskih aktih predpisujemo, kaj se na nekem območju sme graditi, nadzor pa vršijo državni organi." Tudi na slovenjgraški občini čakajo na državo, saj pravijo, da občina brez spremembe zakonodaje na tem področju ne bo mogla sama rešiti tega problema.

Na Jesenicah pa so dejali, da je bilo črne gradnje mogoče legalizirati že v začetku 90. let. "Če bi država spet sprejela tak predpis, bi dobili signal - gradi in potem uredi papirje. To ni dobro za gospodarno rabo prostora in je nepošteno do vseh investitorjev, ki najprej pridobijo gradbeno dovoljenje," menijo.