Ravno od vikenda pa do sredine prihodnjega tedna kaže na spet bolj spremenljivo vreme z občasno pogostejšimi plohami in posameznimi nevihtami. Brez dvoma mora letošnji rožnik nadoknaditi nekaj zimskega padavinskega primanjkljaja, a vendarle ne preveč, saj "preveč dežja v rožnicvetu nič kaj ni po volji kmetu". Vsaj do sredine meseca še ne bomo deležni vročih dni, čeprav si jih marsikdo že močno želi. Ta gladke, da bi odvrgle kakšen dodaten del garderobe oziroma cunjico, in ta kosmati, ki se jim ob tem "srce razjasni in oko". Pravkar minuli mesec ni bil temu prav nič naklonjen, pa čeprav se kiti s pridevnikom ljubezenski.

Toplo in marsikje premokro "majevanje"

Marsikje, na primer v Celjski kotlini, Prekmurju, na Obali in Dolenjskem, so presegli dolgoletno padavinsko povprečje, le v Ljubljanski kotlini in na goratem severozahodu jih je toliko kot običajno (vir: ARSO). Relativna namočenost je bila največja v Pomurju, saj je bil padavinski presežek skoraj dvetretjinski. Zanimivo je, da so presegli padavinsko povprečje v vzhodni polovici države, medtem ko je bilo v zahodni teh manj kot v povprečnem maju. To velja za zlasti za Julijske Alpe, Posočje, Kras, Trnovski gozd, Škofjeloško hribovje in za Kamniško-Bistriško polje. Kljub dobri namočenosti zadnjega meseca meteorološke pomladi pa so presegli letošnje spomladansko padavinsko povprečje le na Goričkem. Pomladno trimesečje je bilo povsod toplejše, v večjem delu države je bil odklon večji od dveh stopinj Celzija, na Obali in Krasu pa za stopinjo nižji. In zato - jasno kot beli dan - tudi ni primanjkovalo sončnih žarkov; skoraj za tretjino so presegli povprečje v osrednji Sloveniji in severno od nje vse do Kamniško-Savinjskih Alp.

Ena mokra lastovka še ne prinese kislega poletja

Veliko sončnih ur so imeli še na Notranjskem, Goriškem, na zahodu Dolenjske ter na Pohorju in v vzhodni soseščini: na Ptujskem polju, v Slovenskih goricah in na Goričkem. Drugod je bil presežek manjši, a še vedno zaznaven. Ne boste verjeli, a najsvetlejši mesec leta velja tudi za preroka decembrskega vremena. Že prav, da smo in bomo v prihodnjih dneh še nadoknadili del zimske in spomladanske suše, vendarle pa tudi junijska moča ni preveč dobrodošla, saj lahko ogrozi letino ali pa nam pokaže, kakšen bo morebiti osrednji del poletja. Upajmo, da predvideno poslabšanje vremena ob koncu tedna ni le Medardov zamudnik, saj kakor na "ta dan kane, tako ves mesec ostane". Očitno je petkov Medard (8. junij) nekakšna poletna različica marčnih 40 mučenikov, saj naj bi se deževje, ki se začne na ta dan, končalo šele po štiridesetih dneh. Tega pa si v teh časih ne želimo, niti ne zaslužimo, saj so marsikomu v začetku prvega poletnega meseca precej pristrigli peruti. Čeprav večina že dolgo ne leta visoko, temveč se raje drži trdnih tal, če se že ne plazi po njih. Vsaj vremena nam še ne morejo vzeti, skrajšati, skrčiti, znižati, odložiti, prestaviti, uskladiti, reprogramirati in kar je še podobnega, ker (jim) ga enostavno - ne damo. Tudi slabega ne…