Čeprav mu je nadzorni svet Salonita Anhovo julija lani podelil nov, že peti zaporedni mandat, pa je Funda včeraj pojasnil, da je bilo takrat že vse usklajeno glede njegovega odhoda, z lastniki in Vukom pa da so se dogovorili že leta 2009. Če je bil 58-letnik več kot zgovoren glede svojega naslednika in tudi pomembnejših dosežkov v 18-letnem obdobju, ki ga je preživel na vrhu Salonita Anhovo, pa je hkrati "pozabil" navesti razlog, zaradi katerega odhaja.

Neuradno je spremembo v vodstvu zahtevala avstrijska skupina Wietersdorfer, ki je prek podjetja Intercement 96,5-odstotna lastnica družbe. Kot smo izvedeli, pa je hotela v upravo imenovati celo svojega predstavnika, a so se temu v Salonitu Anhovo uprli. Na koncu je položaj vendarle dobil Vuk, ki v strokovnih in poslovnih krogih uživa visok ugled, zaupanje pa uživa tudi med zaposlenimi.

Kaj je Avstrijce, ki so Fundo na položaju pustili tudi po prevzemu Salonita Anhovo, nenadoma spodbudilo k temu, da ga zamenjajo, ni znano. Vzroka pa bi bila lahko najmanj dva, vse slabše poslovanje in financiranje menedžerskega prevzema v Merkurju, ki je v Anhovo pripeljalo celo kriminaliste.

Kot prvo družba niti v letu 2011 ni bila sposobna ustaviti padca čistih prihodkov od prodaje. Zmanjšali so se še za dodatnih šest odstotkov, na 46,4 milijona evrov, tako da dosegajo zgolj 55 odstotkov tistih iz leta 2008. Ob nekoliko višjih stroških in tudi visokih odpisih obratnih sredstev je tako Salonit Anhovo iz poslovanja lani ustvaril skoraj deset milijonov evrov izgube (EBIT).

Da bi popravil rezultat, verjetno pa tudi denarni tok, je moral zato Salonit Anhovo prodati nekatere dolgoročne naložbe. Spomnimo, da je ostal brez 66-odstotnega deleža v Kemi Puconci, ki ga je za 7,17 milijona evrov prodal "sestrski" družbi W & P Baustoffe. Katere naložbe vse je prodal v letu 2011, še ni znano, po dostopnih podatkih pa je na ta način "zaslužil" 16,3 milijona evrov. Vendarle so v to številko všteti tudi prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev, ki jih je bilo predlani za več kot dva milijona evrov.

Precej bolj je odmevala kriminalistična preiskava, povezana s pomočjo Binetu Kordežu pri spodletelem prevzemu Merkurja. Salonit Anhovo je bil namreč eden njegovih glavnih nebančnih financerjev, na vrhuncu finančnih operacij pa naj bi bil do Merkurja in Merfina izpostavljen s kar 45 milijoni evrov. Ta znesek se je kasneje bistveno znižal. Vendarle so kriminalisti iskali dokaze, da so nekateri posamezniki iz anhovske družbe v zameno za sodelovanje pri prevzemu dobili provizijo na bančne račune v Liechtensteinu. Nanje sta Merkur in Merfin skupno nakazala 815.000 evrov.

tomaz.modic@dnevnik.si