V minulih 100 letih se je poraba pitne oziroma sladke vode povečala za šestkrat, hkrati pa je zaradi emisij nevarnih snovi, ki jih človek posredno ali neposredno spušča v podtalnico, vse manj primernih vodnih virov za uporabo. Po napovedih smo povprašali mag. arh. Marto Vahtar, direktorico Inštituta za celostni razvoj in okolje ICRO.

Koliko vode porabimo Slovenci?

Po podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji leta 2010 iz javnega vodovoda porabili v povprečju 57 kubičnih metrov na prebivalca. Približno dve tretjini te vode so porabila gospodinjstva, od tega največ v osrednjeslovenski statistični regiji. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo nekoliko pod povprečjem EU. Sicer pa je po podatkih Eurostata pri porabi vode iz javnega vodovoda v EU precej razlik: povprečje znaša 70 kubičnih metrov, razpon pa je od približno 30 v Litvi do 140 kubičnih metrov vode na prebivalca na leto na Irskem.

Kakšen odnos imamo do teh dejstev?

Mislim, da se Slovenci ne zavedamo dovolj, da je pitna voda omejen vir, in z njo ne ravnamo najbolj gospodarno. Imamo pač to srečo, da imamo veliko vode. Problemov se zavemo izjemoma, ko posamezna lokalna skupnost naleti na problem oskrbe z vodo, ki pa je največkrat povezan s slabim upravljanjem vodnih virov. Sicer pa se nam zdi povsem normalno, da pitna voda enostavno priteče iz pip, in o vodi kot o omejenem naravnem viru sploh ne razmišljamo. Po podatkih Združenih narodov skoraj 1,2 milijarde ljudi oziroma petina svetovne populacije že živi na območjih s fizičnim pomanjkanjem vode, glede na rast prebivalstva in globalne podnebne spremembe pa še okoli 500 milijonov ljudi prihaja v takšno situacijo. Gre predvsem za suha območja, kjer vode preprosto ni dovolj. Malokdo pa se zaveda, da zaradi vse večjih potreb po vodi, ki jih narekuje naš življenjski standard, tudi v Evropi veliko ljudi živi na območjih, kjer je poraba vode večja od sposobnosti vodonosnikov, da obnovijo vodne zaloge, kar pomeni, da se zaloge vode manjšajo. Takšnih je kar 60 odstotkov evropskih mest z več kot 100.000 prebivalci. Tudi v Ljubljani je v zadnjih desetletjih zaznati trend zniževanja nivoja podtalnice. S povečevanjem sušnih obdobij je pričakovati, da se bo to neskladje marsikje pokazalo kot pomanjkanje vode, tudi na nekaterih od teh območij. Zato je ključnega pomena, da se o tem problemu govori in predvsem, da se ukrepa.

Kako?

Gre za zelo obsežno paleto ukrepov, a naj se osredotočim na ozaveščanje splošne javnosti. Posamezne komunalne organizacije v Sloveniji so na tem področju že zelo aktivne, je pa prav gotovo še veliko prostora za nove aktivnosti. Pri ozaveščanju je pomembna mlajša populacija - predvsem osnovnošolska mladina. V tem kontekstu izpostavimo akcijo Vodni detektiv, ki jo za prihodnje šolsko leto načrtujemo na ICRO.

Kdo oziroma kaj je Vodni detektiv?

Gre za projekt, pri katerem sodelujemo s podjetjem JOSER, d.o.o., ki je lastnik merilnika pretoka vode, ki se ga namesti na pipo. Prav ta merilnik poleg tega, da meri količino iztočene vode na deciliter natančno, predstavlja svojevrsten pripomoček, ki ima zelo velike vzgojno-izobraževalne zmožnosti. Merilnik bo skupaj z izobraževalnim gradivom, ki bo na voljo prek spletne aplikacije, predstavljal kakovostno učno gradivo, ki se ga bo lahko integriralo v redni pouk ali v različne interesne dejavnosti. Cilj izobraževalnega paketa je med osnovnošolsko mladino (in prek nje med populacijo) poglobiti razumevanje pomena varčevanja z vodo v širšem ekološkem in družbenem kontekstu.