Svet bolnikov UKC Ljubljana, ki je posvetovalno telo generalnega direktorja, je danes pripravil okroglo mizo na temo vloge bolnika pri obravnavi v kliničnem centru. Glavne pripombe bolnikov, ki se zdravijo v UKC Ljubljana, so sodeč po raziskavi, ki jih je opravil Svet pacientov UKC Ljubljana, težave pri komunikaciji med bolniki in zdravstvenim osebjem, obveščenost bolnikov, predolge čakalne dobe, pa tudi težave pri komunikaciji društev bolnikov s kliničnimi oddelki.

Osebje deluje rutinsko

Nekatera društva bolnikov, ki so sodelovala v anketi, so tako opozarjala, da imajo bolniki pogosto občutek, da zdravstveno osebje deluje rutinsko, da si za njih vzamejo premalo časa, da jim podajo nezadovoljive informacije o njihovi bolezni, možnostih načinov zdravljenja in podobno. Bolnikom bi bilo treba po njihovem prepričanju včasih bolj enostavneje razložiti, kakšno bolezen imajo, da bi to lahko razumeli. Prav tako opozarjajo, da se včasih zgodi, da jim zdravstveno osebje slabe novice sporoča kar na hodniku.

Bolnike moti tudi, če jim zdravnik poudarja, da lahko do iste storitve hitreje pridejo v njegovi popoldanski dejavnosti. Vprašanje čakalnih dob je tudi področje pogostih pripomb bolnikov v UKC, vendar pa to področje po besedah Drnovšek Olupove v zadnjih letih, predvsem od uveljavitve pravilnika o čakalnih dobah, uspešno obvladujejo.

Na UKC po njenih besedah vodijo 304 čakalnih seznamov. Konec aprila je bilo na čakalne sezname uvrščenih več kot 49.000 bolnikov, od katerih jih je preko dopustne čakalne dobe čakalo 5103, to je 10 odstotkov, je povedala.

Po besedah strokovne direktorice UKC Ljubljana uspevajo pri večini seznamov skrajševati čakalne dobe, a ne povsod. Tako so nedopustno dolge čakalne vrste na primer na področju revmatologije in endokrinologije, kar pa je po njenih besedah problem zdravstvene mreže, saj so v UKC edini v Sloveniji, ki izvajajo to dejavnost.

Boljše načrtovanje mreže

To bi lahko preprečili z boljšim načrtovanjem mreže na ravni ministrstva za zdravje, pa tudi na ravni Zdravniške zbornice Slovenije, ki razpisuje specializacije. Tako je po njenem mnenju vprašanje čakalnih dob bolj politično kot pa strokovno vprašanje.

Od politične odločitve je, kot opozarja Drnovšek Olupova, odvisno tudi to, koliko denarja bodo namenili za posamezne programe, kar tudi vpliva na čakalne dobe. Pri tem strokovna direktorica navaja, da število bolnikov, ki se zdravijo v UKC, vztrajno narašča, medtem ko obseg programa, ki ga plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), temu ne sledi. Na nekaterih področjih se je program z nacionalnim razpisom skrčil, celo na tistih področjih, kjer so čakalne dobe pereče, je opozorila.

Med vzroki za dolge čakalne dobe so po njenih besedah tudi zapleti pri prostorski širitvi, izrabljena oprema oziroma zastarele aparature. Po njenih besedah bi UKC potreboval 37 milijonov evrov, da bi popolnoma posodobil v opremi, medtem ko ima na voljo več kot tri milijone evrov letno, s čimer pokrivajo zgolj najnujnejše.

Sicer pa strokovna direktorica v UKC še meni, da se pri nas zdravstveni sistem pogosto zlorablja, saj se premnogo bolnikov, ki bi bili lahko ustrezno zdravljeni že na primarni ravni, obravnava pri specialistih. Tako tisti, ki je resno bolan, ne dobi usluge takrat, ko jo potrebuje, pravi Drnovšek Olupova.