Banka bi lahko do konca junija sredstva zbrala z izdajo hibridnih instrumentov, tako imenovanih Co Co obveznic (Contingent Convertible Bond), dodatna sredstva pa še z izdajo navadnih delnic. Na tak način naj bi kapital po naših informacijah zagotovili država in belgijska KBC, vendar dogovor o višini vložka in razmerju med vplačili pri tokratni dokapitalizaciji po naših zanesljivih informacijah še ni dosežen.

Priprave na več kot polmilijardno dokapitalizacijo

Ker se je skrbni pregled NLB, ki ga v banki opravlja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), šele dobro začel in bo po napovedih trajal najmanj dva meseca, že 30. junija pa se izteče rok, do katerega evropski bančni regulator EBA od NLB zahteva najmanj devetodstotni količnik temeljnega kapitala (Core Tier 1), so na finančnem ministrstvu pripravili rezervni scenarij.

Po tem naj bi NLB v prvi fazi 380 milijonov evrov dodatnega kapitala zbrala z izdajo hibridnih finančnih instrumentov, Co Co obveznic, ki se pogojno lahko spremenijo v lastniški kapital. Predvidoma naj bi jih kupili država, ki bi se ji naložba štela v tako imenovano B-bilanco (s tem bi izpolnila obljubo, da za dokapitalizacijo NLB ne bo namenila niti evra neposredno iz proračuna), in KBC, a dogovora še ni. Prav tako še ni dosežen dogovor o zahtevani donosnosti omenjenih obveznic, ki pa je pri dosedanjih izdajah omenjenega hibridnega instrumenta v primeru evropskih bank znašala deset odstotkov ali več.

Co Co obveznice bi se v primeru, če bi se delež temeljnega kapitala brez upoštevanja omenjenih obveznic znižal pod sedem odstotkov, avtomatsko pretvorile v delnice NLB z glasovalno pravico. Pri konverziji obveznic bi bila glede na sklic skupščine delnica vredna 68,7 evra oziroma skoraj polovico manj kot ob lanskoletni dokapitalizaciji. Zaradi tega bo uprava na skupščini iskala tudi soglasje delničarjev za do 50-odstotno povečanje osnovnega kapitala, s katerim bo lahko zagotovila zamenjavo obveznic v delnice, če bi kapital padel pod sedem odstotkov.

Ker NLB za zagotovitev zahteve EBA potrebuje najmanj med 400 in 500 milijoni evrov, naj bi banka dodatnih 130 milijonov evrov svežega kapitala zbrala še z izdajo navadnih delnic, pri čemer naj bi se po skupščinskem predlogu prednostna pravica sedanjih lastnikov izključila. Zakaj, ni jasno. Na tak način bi se osnovni kapital banke povečal še za 18 odstotkov. Tudi pri tej dokapitalizaciji bi bila delnica po predlogu sklica skupščine vredna 68,7 evra. To predstavlja še vedno več kot polovico knjigovodske vrednosti delnice NLB, medtem ko so se morale največje evropske banke v zadnjem času dokapitalizirati po okoli 0,2- do 0,3-kratniku knjigovodske vrednosti delnice.

Rok za izvedbo obeh dokapitalizacij je izredno kratek, saj bo imela NLB po skupščini le dva dni časa, da izpolni skupščinski sklep. Navedeno pomeni, da bosta morali država in KBC zavezujoč dogovor doseči še pred skupščino, soglašati pa bosta morala tudi nadzorni svet in Banka Slovenije.

Novela zakona o bančništvu že v vladni proceduri

Ministrstvo za finance je že začelo pripravljati zakonodajno podlago za izdajo Co Co obveznic, saj je v vladno proceduro včeraj že vložilo novelo zakona o bančništvu, ki vsem bankam omogoča njihovo izdajo. Te evropski bančni regulator EBA upošteva kot najkakovostnejšo obliko temeljnega kapitala bank, za izdajo Co Co obveznic pa se v času krize odloča vse več bank, katerih lastniki nimajo sredstev za dokapitalizacijo.

S predlogom zakona soglašajo tudi v Banki Slovenije, ki je včeraj državo pozvala, naj pospeši postopke za dokapitalizacijo bank, v katerih je pretežni lastnik (NLB, NKBM, op. p.). Ob tem je centralna banka izrazila tudi skrb zaradi počasnega reševanja slabih terjatev bank, kar da vodi do propada podjetij, ki bi jih bilo mogoče z učinkovitejšimi postopki prestrukturirati in ohraniti. Brez dokapitalizacije in aktivnejšega delovanja bank v čiščenju svojih bilanc ter iskanja novih poslov oziroma dajanja novih posojil se povečuje tveganje, da bo potreben prenos slabih terjatev na javno institucijo, kar bi pomenilo dodatno bremenitev javnih financ (slaba banka, op. p.), še opozarja Banka Slovenije.

Prevzemni prag za banke se viša na 50 odstotkov

S predlogom sprememb zakona o bančništvu se prevzemni prag za banke viša s 33 na 50 odstotkov. Vrsta bank ima finančno izčrpane lastnike, ki niso zmožni sodelovati pri dokapitalizaciji, zato predlog novele finančno trdim lastnikom omogoča celo, da prek dokapitalizacije lastništvo brez prevzemne ponudbe povečajo na več kot 50 odstotkov.

Ponudba za prevzem prav tako ne bi bila obvezna, če lastnik banke 50-odstotni prag preseže zaradi zamenjave podrejenih obveznic v kapital. Lastniki Co Co obveznic namreč nimajo vpliva na to, kdaj se obveznice konvertirajo v delnice in tako postanejo lastniki banke, s čimer se jim lastniški delež lahko poveča čez prevzemni prag. Glede na to, da v NLB država in KBC že presegata končni prevzemni prag 75 odstotkov, je odprava omejitve po mnenju poznavalcev namenjena zlasti za primer NKBM, ki bo prav tako morala do 30. junija zagotoviti devetodstotni količnik temeljnega kapitala.

Vlada je novelo zakona o bančništvu izkoristila tudi za to, da v primeru bank odpravi omejitev zakona o gospodarskih družbah, ki dovoljuje povečanje osnovnega kapitala za največ polovico. Predlog omogoča tudi dokapitalizacijo bank s stvarnimi vložki, pri čemer se odpravlja omejitev, da so stvarni vložek le delnice druge banke.

katja.svensek@dnevnik.si, vesna.vukovic@dnevnik.si