Do takrat naj bi v Sloveniji delovalo osem regijskih centrov, pri čemer celjski že obratuje, koroški center so s poldrugim letom zamude poskusno zagnali aprila, gradita se tudi centra v Puconcih in Slovenski Bistrici. V Ljubljani je projekt že potrjen, vendar se začetek gradnje odmika zaradi zapletov pri izbiri izvajalca, evropska sredstva pa so bila že dodeljena za nadgradnjo zasavskega in dolenjskega regijskega centra. Tudi slednja bo stekla kmalu, zatrjuje Bernarda Podlipnik z ministrstva za kmetijstvo in okolje, saj naj bi manjkal le še dogovor o zmogljivostih centra, da te ne bi bile prevelike.
Enak razlog je po njenih besedah kriv za zamudo pri gradnji primorskega regijskega centra, kjer pa imajo občine težave tudi z dogovorom o tem, ali naj center stoji v Novi Gorici ali v Logatcu. Čeprav na primer župan občine Vrhnika Stojan Jakin tudi po tem, ko se je koprska občina v petek priključila ljubljanskemu regijskemu centru za ravnanje z odpadki in s tem izstopila iz projekta gradnje regijskega centra v Logatcu, tega še ne odpisuje, postaja vse bolj jasno, da bo primorski center stal v Novi Gorici. Podlipnikova sicer napoveduje, da bo regijski center za ravnanje z odpadki stal tudi na Gorenjskem, vendar direktor komunalne direkcije na jeseniški občini Marko Markelj trdi, da takega centra, kot je na primer celjski, ob jeseniškem odlagališču Mala Mežakla ne bodo gradili, ampak bodo predpisano obdelavo odpadkov pred odlaganjem skušali zagotoviti s pomočjo javno-zasebnega partnerstva in podelitvijo koncesije.
Osem centrov je dovolj
Priložnost za gradnjo regijskega centra s pomočjo evropskih sredstev, kot so jo oziroma jo bodo izpeljali drugod po državi, so na Gorenjskem namreč že zamudili, saj morajo biti vsa dela, ki jih EU sofinancira iz finančne perspektive 2007-2013, zaključena in plačana do konca leta 2015. V nasprotnem primeru bo treba denar vrniti. Za razliko od Gorenjcev imajo v Novi Gorici pripravljeno vso dokumentacijo za gradnjo regijskega centra, vendar tudi njim že teče voda v grlo, saj zahteva izvedba vseh predvidenih gradbenih del približno dve leti, gradnja pa se - to je mogoče zdaj spremljati v ljubljanskem primeru - praviloma močno podaljšuje že zaradi revizijskih zahtevkov, ki jih vlagajo na javnem razpisu neizbrani izvajalci del.
Gradnja gorenjskega regijskega centra ni mogoča tudi zato, ker je evropskih sredstev na voljo le še za en center, predvidoma novogoriški; od dobrih 155 milijonov evrov razpoložljivih kohezijskih sredstev v perspektivi 2007-2013 je bilo namreč šestim že omenjenim projektom dodeljenih dobrih 135 milijonov evrov (celjski regijski center je bil zgrajen s sredstvi iz prejšnje finančne perspektive). Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa so tudi že večkrat preračunali, da več kot osem centrov ne potrebujemo.
Evropska direktiva namreč predpisuje, da morajo države članice EU vsaj polovico komunalnih odpadkov do leta 2020 zbrati ločeno in jih reciklirati. Preostanek odpadkov - teh naj bi bilo okoli 400.000 ton - bo mogoče pred odlaganjem sortirati in biološko obdelati (gre za tako imenovano mehansko-biološko obdelavo) z osmimi regijskimi centri. Vsak dodaten center bi pomenil zgolj zmanjševanje njihove rentabilnosti, in čeprav je končno število regijskih centrov za ravnanje z odpadki prepuščeno dogovoru med občinami, lahko država nanj vpliva s podeljevanjem finančnih sredstev.
Rast števila centrov zmanjšuje njihovo rentabilnost
Pri gradnji centrov pa se državi že mudi. V Sloveniji namreč ta čas obratujeta le dve odlagališči, ki izvajata mehansko-biološko obdelavo odpadkov pred odlaganjem (regijski center v Celju in poskusno center na Koroškem), čeprav je EU kot skrajni rok za namestitev teh zmogljivosti določila sredino julija 2009. Tudi v slovenski zakonodaji je odlaganje neobdelanih odpadkov prepovedano že od leta 2000, vendar so odlagališča to zapoved ignorirala predvsem zaradi napovedane gradnje regijskih centrov.
Ker z gradnjo centrov zamujamo, državi pa so že začele groziti visoke bruseljske kazni, je vlada lani poleti sprejela prehodno rešitev, s katero je odlagališčem dovolila enostavnejšo obdelavo odpadkov. Na tej podlagi so dovoljenje za obratovanje dobila odlagališča Pragersko v Slovenski Bistrici, Unično v Hrastniku in Mala Mežakla na Jesenicah. Z veljavnim dovoljenjem v državi obratujejo še Ljubljansko barje, Puconci in celjski Buklovžlak, o dovoljenju za obratovanje petih drugih velikih odlagališč (Leskovec v Novem mestu, Globoko v Trebnjem, Kovor v Tržiču, Špaja dolina v Grosupljem in Dobrava v Ormožu) pa Agencija RS za okolje (Arso) ponovno odloča. Lani jim je namreč tik pred uveljavitvijo milejših zahtev za obdelavo odpadkov pred odlaganjem izdala negativne odločbe.
