Menim, da smo zgrešili pri izbiri vaj, ki potem kot celota dajejo rezultat na terenu. Tudi po tekmi v Slovenski Bistrici se težave s tehniko nadaljujejo. Na treningu nisem dosegel boljšega rezultata kot 75 metrov. To me je prisililo, da naredim nekaj sprememb v ekipi in načinu treniranja. Verjamem, da se lahko približam najboljšim, vprašanje pa je, če jih lahko ujamem. Pred mano so najnapornejši dnevi v letošnjem letu. Upam, da bo telo zdržalo. Naslednji miting, na katerem bom nastopil, bo prihodnji četrtek, 14. junija, v Velenju. Organizatorji so poskrbeli, da bom imel izjemno konkurenco. Veselim se tekme. Vabljeni!

Spremembe v življenju so dobrodošle. Dajejo nam nov zagon, delajo nas močnejše. Včasih se je težko sprijazniti z nečim novim, predvsem če to ni bilo načrtovano. A na koncu se vedno izkaže, da je vsaka sprememba, naj bo pozitivna ali negativna, dobra. Sem človek, ki večje življenjske odločitve sprejema sam. O zadevi, ki me zanima, posredno zberem informacije in mnenja okolice ter se nato odločim. Ne želim, da kdo zavestno vpliva na moje odločitve. Predvsem zaradi odgovornosti, ki posledično pride z odločitvijo. Menim, da je prav, da človek sprejme odgovornost za odločitve in ne išče izgovorov pri drugih.

Pred mano je zadnji teden v Medulinu. Poudarek bo na tehnični izvedbi meta. Treba je najti stik s kladivom, ki prinaša metre. Primož Četrtič je podrobno analiziral izvedbo metov. Primerjava preteklih metov s sedanjimi že daje prve rezultate. Našel je napako, za katero tudi sam menim, da je lahko poglavitni vzrok za slabe mete. V prihodnjih dneh bomo videli, ali mi bo to uspelo realizirati na terenu. Sicer lahko rečem, da sem preživel dvanajst lepih tednov v Medulinu. Razmere za delo so bile idealne in tudi celoten program smo izpeljali do popolnosti. Prihodnji teden bom preživel v Sloveniji, nato sledijo zaključne priprave na Bjelolasici.

V teh dneh sem imel tudi nekaj sponzorskih dejavnosti. Za Yamaho smo posneli reklamo, ki jo boste kmalu lahko videli na malih zaslonih. Na največjem teku za ženske v Sloveniji pa sva z direktorico Seata po zanimivem žrebanju razveselila gospo z novo ibizo. Zahvaljujem se vsem sponzorjem za podporo in zaupanje.

V nedeljo je slovensko politično sceno pretresla izvolitev dr. Igorja Lukšiča za novega predsednika Socialne demokratske stranke. Preseneča me smer, v katero so mediji zapeljali zgodbo. Bojijo se radikalnosti in nesodelovanja s koalicijo. Menim, da je Igor Lukšič oseba, ki bo znala peljati stranko v pravo smer. Bojazen o nesodelovanju z zdajšnjo koalicijo je odveč. Verjamem, da je novi predsednik dovolj odgovoren, da bo pri ključnih vprašanjih dal prednost Sloveniji pred strankarskimi in osebnimi interesi. Politični prostor je dobil močnega in nekoliko drugačnega igralca. To je dobro.

Še nekaj besed o atletiki. Če se dan po jutru pozna, potem se slovenski atletiki v letošnji sezoni ne piše dobro. Glavni kandidati za visoke uvrstitve na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah smo sezono začeli slabo. To ne velja za mlade atlete, ki še naprej vztrajno izboljšujejo svoje najboljše izide. Za prihodnost vrhunske atletike se ni bati, vprašanje pa je, kaj lahko stara garda z mano na čelu izvleče iz olimpijskega leta. Še vedno verjamem, da lahko Martina Ratej in Marija Šestak posežeta po uvrstitvi med osem. Sam ne odstopam od zastavljenega cilja - zlate medalje. Seveda je pisati lažje kot metati na terenu, a dokler bom videl priložnost za uspeh, se ne mislim predati. Situacija, v kateri smo se znašli nekateri izkušeni atleti, je nezavidljiva, a zanimiva. Treba bo uporabiti vse znanje, drznost in imeti nekaj sreče, če želimo priti ven kot zmagovalci. Nov velik izziv!