Deratizacija se slabo izvaja

"Trenutno ljudje po vsej Sloveniji še obolevajo za mišjo mrzlico. Vsi bolniki so bili hospitalizirani, umrl pa ni nihče. Ocenjujemo, da se bodo posamični primeri mišje mrzlice še pojavljali, zato svetujemo ljudem, da so pozorni na prve znake bolezni," pravi zdravnica Neda Hudopisk iz oddelka za epidemiologijo ravenskega zavoda za zdravstveno varstvo. Razlog za več bolezni je lahko iskati tudi v opuščanju deratizacije. Razlogov za paniko, pravijo strokovnjaki, kljub tako drastičnemu povečanju mišje mrzlice sicer še vedno ni.

Zadnja leta se celovita in sistematična deratizacija ne izvaja več v takem obsegu, kot se je še pred leti, podobno pa je žal tudi pri drugih, klasičnih higienskih preventivnih programih, sta dejala Matej Ivartnik in Marjana Simetinger iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne. "Preventivno delo je vse manj vredno in ga umikamo na stranski tir. Zadnja leta pa se srečujemo z nalezljivimi boleznimi, onesnaženo pitno vodo, kontaminirano hrano pa tudi glodavci. A stanje je obvladljivo z načrtnimi in sistemskimi ukrepi, sploh pa zavedanjem, da gre za najosnovnejše ukrepe pri varovanju zdravja populacije, ki jih ne bi smeli prepuščati naključju ali le regulaciji trga," je dodala Simetingerjeva.

Največ jih je v trgovinah

"Letos je ogromno miši, brez dvoma veliko več kot prejšnja leta," je povedala Cvetka Sikošek iz Laškega, ki je v gozdu namesto na gobe naletela na te drobne glodavce. Da jih je letos izredno veliko, pa se zdi tudi mnogim drugim po vsej Sloveniji, ki so se o tem razpisali po spletnih forumih. A vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Janez Kopač meni, da je to zato, ker je obdobje med eno in drugo deratizacijo predolgo. "Ljudje tu in tam naletijo na kakšno podgano, pa jih takoj zajame panika. Miši pa je še zlasti veliko v trgovinah in po večjih trgovskih centrih. To pa zato, ker so vsi ti večji centri in trgovine na obrobjih mest, kjer so bila nekoč polja. In dejansko so tu večinoma prisotne poljske miške, ki pa jih z deratizacijo uspešno zatiramo," je povedal Kopač. Dodal je, da z državo že leta bijejo bitko, da bi sprejela odlok, po katerem bi bila deratizacija obvezna, a ker ni, je izvedba odvisna predvsem od denarja in dobre volje posameznikov. V blokovskih naseljih, kjer si stroške razdelijo, deratizacija stane že od 1,60 evra naprej na stanovanje, v trgovinah, predvsem pa večjih podjetjih, je cena odvisna od porabljenega materiala in površine in lahko znaša do nekaj deset ali celo sto evrov. "Če je nekaj zastonj, ljudje z veseljem vzamejo, če ni, pa trikrat premislijo. Za uspešno deratizacijo pa je seveda nujno, da k njej pristopijo vsi," je dodal Kopač.