"Slovenski skladatelji želimo s podelitvijo Kozinove nagrade za leto 2012 svojemu kolegu Janiju Golobu poudariti visoko profesionalnost in umetniško raven njegovega zaokroženega opusa za godala," je izbiro nagrajenca utemeljil predsednik komisije za nagrade in priznanja DSS Tomaž Habe.

Golobov opus, posvečen godalnim inštrumentom, je kvaliteten in zelo obsežen ter po mnenju njegovih stanovskih kolegov izkazuje visoko profesionalno in umetniško raven. Med vsemi tovrstnimi deli najbolj izstopajo Koncert za violino in orkester, Koncert za violončelo in godala ter Koncert za violino, violončelo in klavir, piše v utemeljitvi nagrade.

Po Golobovih besedah je Kozinova nagrada pomembna, ker jo podeljujejo kolegi. "Opazijo delo nekoga, ga ocenijo in potem nagradijo. To dokazuje ne le to, da nismo vsi med seboj skregani in ljubosumni eden na drugega, temveč da spremljamo dela drug drugega in jih ovrednotimo," je povedal nagrajenec.

Poudaril je, da je za skladatelja priporočljiva širina. "Jaz konkretno veliko dolgujem delu za radijske igre, gledališče in televizijo, ker sem moral delati glasbo, ki ni bila moja. Poglobiti sem se moral v glasbo nekega drugega stila in obdobja. To mi je pomagalo širiti horizont oziroma, kot sam temu ponavadi pravim - širiti glasbeno paleto, ki jo imam na razpolago za svoje delo," je še dejal Golob.

Podelitev nagrade v Mestnem muzeju Ljubljana sta z izvedbo njegove skladbe Dialog za violino in kitaro popestrila violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak.

Jani Golob, rojen leta 1948 v Ljubljani, je po diplomi iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1972 postal violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, nato pa se je posvetil še kompoziciji in leta 1978 diplomiral v razredu Uroša Kreka. Od leta 2007 je redni profesor na akademiji in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.

Kot odličen poznavalec svojega inštrumenta je že z enim svojih prvih del, obdelavo rezijske ljudske Sv. Sintilavdič, požel hvalo in bil nagrajen. Ta spodbuda je vplivala na nastanek še treh, ki jih je leta 1980 združil v Štiri ljudske pesmi za godala. Za to verjetno največkrat izvajano njegovo delo, tudi na turnejah v tujini, posebej v ZDA, je leta 1983 dobil Župančičevo nagrado.

Golobov opus je sicer bogat tako na področju resne kot zabavne glasbe, kjer se oba na videz težko združljiva pola pogosto prepletata. Kot je še dejal Golob, bi težko opredelil svoj stil. "Jaz nikoli nisem bil moderen skladatelj, zato tudi postmoderen ne morem biti," je poudaril in dodal, da se v svojem delu navezuje na impresionizem in neoklasiko, naprej pa išče svojo izraznost.

Lani je Kozinovo nagrado prejel Igor Štuhec.