Novomeška Krka je sinonim za uspeh, in to že desetletja. S prvim možem te farmacevtske družbe Jožetom Colaričem smo se pogovarjali o načrtih in vlaganjih za letošnje leto, med drugim tudi o trenutni prepovedi prodaje esomeprazola na Norveškem.

Zakaj menite, da da okolje za vlaganje v Sloveniji še nikoli ni bilo tako ugodno, kot je zdaj?

Investicije v Sloveniji sicer trenutno niso ravno številne. Tisti, ki to možnost imajo, ki torej imajo denarna sredstva in projekte, se tako lahko dogovorijo za dokaj ugodne pogoje. Izvajalci, tako gradbeni kot dobavitelji opreme, so zadovoljni, da dobijo posel, še zlasti če je ta tudi plačan. In Krka je znana po tem, da svoje obveznosti plača v dogovorjenem roku.

Sicer pa so za podjetja, ki investirajo, spodbudni tudi dodatne olajšave pri davku od dobička, vezane na investicijske izdatke in vlaganja v razvoj, ter znižanje davčne stopnje za dve odstotni točki. Družba Krka, denimo, za investicije in raziskovalno-razvojno delo namenja 150 do 200 milijonov evrov na leto.

Krka naj bi vlagala še več. Nam lahko predstavite vaše največje naložbe v prihodnosti?

V prihodnjih nekaj letih bodo načrtovana investicijska vlaganja namenjena predvsem povečanju ter modernizaciji proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti. Pred nekaj dnevi smo na osrednji lokaciji Krke v Ločni v Novem mestu začeli največjo naložbo v zgodovini Krke - gradnjo novega obrata za proizvodnjo trdnih oblik zdravil, ki smo ga poimenovali Notol 2. Proizvodna zmogljivost 200 milijonov evrov vrednega obrata bo 4,5 milijarde končnih izdelkov na leto, kar pomeni skoraj polovico vseh sedanjih proizvodnih zmogljivosti.

V teku je tudi investicija v Krkino odvisno podjetje Farma GRS, d. o. o., ustanovljeno skupaj s partnerji v okviru projekta razvoja farmacevtske panoge. V Ločni bomo vzpostavili nove razvojno-raziskovalne in proizvodne zmogljivosti v vrednosti 45 milijonov evrov. Ta projekt z dobrimi 10 milijoni evri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj delno financira tudi Evropska unija. Z novoustanovljeno družbo bomo vzpostavili infrastrukturo za razvoj novih izdelkov in tehnologij s področja farmacevtske kemije in tehnologije. Novi izdelki so namreč gonilo razvoja vsakega podjetja.

V kratkem pa bomo začeli tudi gradnjo kemijske proizvodnje v Krškem. Obrat, imenovan Sinteza 1, bo namenjen proizvodnji farmacevtskih učinkovin in bo zagotavljal maksimalno fleksibilnost proizvodnje ter omogočal prehod na proizvodnjo velikih serij zahtevnih učinkovin in intermediatov v kontroliranih razmerah, v skladu z evropsko direktivo o registraciji, ocenjevanju in avtorizaciji kemikalij (REACH).

Zaključeni ali v teku pa so še nekateri manjši naložbeni projekti, s katerimi povečujemo svoje proizvodne zmogljivosti. Tako smo, denimo, v enem od obratov s preureditvijo prostorov vzpostavili možnosti za proizvodnjo polizdelka in pakiranje veterinarskih tablet. Za to naložbo smo porabili 1,4 milijona evra. Postopno bomo povečali tudi proizvodnjo ampul na 130 milijonov na leto.

Ena najpomembnejših naložb, ki poteka v tem času, pa je gradnja novega sodobnega proizvodno-distribucijskega centra v Ruski federaciji Krka Rus 2. Naložba je ocenjena na 135 milijonov evrov. Zmogljivost tovarne, s katero si bo Krka v tej državi utrdila status domačega proizvajalca zdravil, bo 1,8 milijarde tablet in kapsul na leto. Gradnja bo predvidoma končana v letu 2013.

V prvih treh mesecih letošnjega leta smo za investicijska vlaganja in naložbe v skupini Krka namenili 24,2 milijona evra, še intenzivnejša pa bo dinamika vlaganj v prihodnjih mesecih. Do konca leta bomo za naložbe namenili 200 milijonov evrov.

Kako je v prvem četrtletju poslovala Skupina Krka in kako matično podjetje? Ste zadovoljni z rezultati?

V prvih treh mesecih letošnjega leta je skupina Krka prodala za malo manj kot 274 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je za šest odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, dobiček v višini 48,6 milijona evra pa je bil za odstotek večji kot v enakem lanskem obdobju. Družba Krka je s prodajo v višini skoraj 260 milijonov evrov, prodajo povečala za desetino, dobiček pa je povečala za dobra dva odstotka. Z doseženim smo zadovoljni, saj se s temi rezultati uvrščamo med vodilne generične farmacevtske proizvajalce ne le v Evropi, ampak tudi v svetu. V svetu na deseto, v Evropi pa na peto mesto med generičnimi proizvajalci zdravil.

Največjo rast prodaje ste dosegli v zahodni Evropi. Kakšni so razlogi?

Razloga sta dva. Prvi je, da so zahodnoevropske države, ki so sicer v primerjavi z drugimi državami ekonomsko močne in imajo kar visoko potrošnjo zdravil na prebivalca, prišle v položaj, da so prisiljene kupovati generične izdelke, ki so kakovostni, varni in učinkoviti ter na voljo po dostopnih cenah. Krka jim kot zanesljiv dobavitelj to omogoča. Drugi razlog je, da smo v tej regiji močno povečali svoje marketinško-prodajne aktivnosti. Naj omenim, da smo začeli v zahodni Evropi aktivneje poslovati pred petnajstimi leti, še bolj izrazito pa leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Danes imamo v tem delu Evrope podjetja na Švedskem, Irskem, v Nemčiji, Avstriji, na Portugalskem, v Španiji, Italiji in Franciji. Torej predvsem v državah z velikim številom prebivalcev, kar pomeni tudi veliko število potencialnih uporabnikov zdravil. Tudi Krkinih.

Po marčni prekinitvi pridobivanja lastnih delnic je Krka 23. maja znova začela pridobivati lastne delnice. Zakaj?

Skladno s sklepom 16. skupščine delničarjev, ki je bila 7. julija 2011, lahko Krka odkupuje svoje  delnice do največ desetih odstotkov vseh delnic družbe. V skladu lastnih delnic imamo sedaj približno šest odstotkov delnic. Konec maja smo začeli ponovno kupovati lastne delnice, ker ocenjujemo, da je tečaj primeren za nakupe.

Med farmacevtskimi podjetji, seveda pa ne samo med njimi, se bije trd boj. Katere so prednosti Krke pred drugimi velikimi farmacevtskimi podjetji?

Rekel bi, da je to poleg motiviranih in usposobljenih sodelavcev predvsem prilagodljivost. Pri tem imam v mislih tako hitrost, s katero nove izdelke lansiramo na trg, kot tudi odzivanje na dogajanje na trgu po lansiranju izdelka. V tem kontekstu so ključni razvoj in raziskave ter trženje in prodaja. Seveda pa tudi fleksibilna proizvodnja, ki je sposobna hitro in kakovostno proizvajati izdelke tako v velikih kot majhnih serijah. S tem ne želim zmanjševati pomena vseh drugih služb. Hitrost in fleksibilnost sta tudi sicer Krkini glavni vrednoti. Kdor je vešč hitrega prilagajanja, krize ne čuti tako močno. Mi verjamemo, da bomo tudi v prihodnje prihajali na svetovne trge z velikim številom novih kakovostnih, učinkovitih in varnih izdelkov in jih uspešno tržili in prodajali.

Trgovsko sodišče v Oslu je odločilo, da je Krkina švedska hčerinska družba Krka Sverige kršila patent, ki ščiti zdravilo esomeprazol posebne stopnje čistosti. Kako komentirate to odločitev in kakšne so njene posledice?

Drži, na Norveškem nam je trenutno prepovedana prodaja esomeprazola, s katerim na trgih nastopamo pod imenoma Emozul in Emanera. Vendar pa na Danskem, denimo, ta prepoved ni bila dosežena. Odločba sodišča še ni pravnomočna. Krka bo zoper odločbo vložila pritožbo. Pri plasiranju svojih izdelkov na trg smo zelo previdni, lahko bi rekel celo konservativni. Preveč tvegano bi bilo, da bi šli na trg z novim izdelkom, ne da bi pred tem preverili patentno situacijo.

V hiši imamo dobro ekipo strokovnjakov, ki se ukvarja s področjem industrijske lastnine, pa tudi nekaj zunanjih ekspertov, bodisi iz Slovenije bodisi iz tujine, ki pripravljajo patentne ocene. Na podlagi teh se odločamo za lansiranje novih izdelkov, pri čemer gremo včasih tudi v tveganje. Doslej smo bili pri tem uspešni in verjamem, da tudi v prihodnje ne bo dosti drugače.

V Krki se trudite, da bi prevzeli še kakšno podjetje, kar bi vam odprlo vrata na tuje trge. Imate letos v načrtih kakšne konkretne prevzeme?

Kot smo že večkrat povedali, delamo na prevzemih podjetij, s katerimi bi bodisi povečali Krkin portfelj izdelkov bodisi okrepili tržne deleže v posameznih regijah.

Kaj pričakujete od letošnjega leta? Kakšne so napovedi poslovanja vaše skupine oziroma matičnega podjetja?

Cilji skupine Krka za letošnje leto so jasno začrtani. Prodaja storitev in izdelkov bo predvidoma tudi letos večja za šest odstotkov in bo dosegla 1134 milijonov evrov. Načrtovan je dobiček v višini 170 milijonov evrov. Kot rečeno, pa bomo za naložbe predvidoma namenili 200 milijonov evrov. Trendi kažejo, da se bo generična farmacevtska industrija v prihodnosti še razvijala. Poraba generičnih zdravil bo namreč zaradi varčevanja zdravstvenih blagajn še večja kot doslej, in to tako na razvitih trgih kot tudi na tistih, ki se šele razvijajo.