V večnem brušenju

Čeprav se Zagajewski odločno brani, da bi njegovo poezijo določili s kakršno koli oznako, se urednik Nove lirike Andrej Ilc temu ne more povsem upreti, ko pravi: "Moč njegove poezije je v umirjenosti, vendar obenem zagovarja gorečnost, saj meni, da je v današnjem pesništvu preveč mlačne ironije." Lahko bi dodali, da so njegove pesmi na prvi pogled preproste, a pod površjem premorejo veliko intelektualnih uvidov, premislekov, skeptičnosti pa tudi humorja.

Pravkar izšlo delo Iskanje sijaja je oblikovano kot izbor iz pesnikovih zadnjih zbirk, ki prepletajo zgodovino in sedanjost, umetnost ter vsakdanje življenje. Naslov je izposojen iz ene izmed pesmi, ki pravi, da je pisanje poezije iskanje sijaja. Zagajewski pojasni, da je za pisanje že potreben navdih, a je potem treba material še obrusiti. "Sijaja pravzaprav nikoli ne najdemo, ampak gre za večni, mistični cilj. To je podobno, kot bi se namenili k obzorju, a ga seveda nikoli ne bi dosegli."

Celoten opus Zagajewskega se napaja iz tem bivanja, minevanja in spomina, te pa so še posebej jasno izrisane v zadnjih treh zbirkah. "Njegovo delo nenehno reflektira položaj posameznika in njegove notranje dvome v metežu zgodovine," v spremnem tekstu k zbirki zapiše prevajalec Niko Jež. Zagajewski se v svojih pesmih tako pogosto vrača v preteklost, ker meni, da ta pesnika navdihuje, poleg tega pa seveda vsak človek nosi s seboj spomine in se vseskozi obrača k preteklemu.

Branje pesmi ali nogomet

V istem paketu sta bili poslovenjeni še zbirki Kratko premišljevanje o človeku češkega pesnika Miroslava Holuba ter Satura italijanskega Nobelovega nagrajenca za literaturo iz leta 1975 Eugenia Montaleja. Prevajalec Montaleja Milan Dekleva pravi, da se skozi zbirko Satura kaže moder in odrasel pesnik, "človek, ki je s srhljivo umetniško občutljivostjo sledil razpadanju temeljnih vrednot modernega sveta". V tej opustošeni modernosti pa naj bi ravno pesništvo ohranilo stik in spomin s tem, kar izgubljamo ali smo že izgubili: občutek za skladnost in harmonijo, za smeh in ljubeznivost, razigranost in užitek. "Tu torej govorimo o žlahtni poeziji odsotnosti," še pristavi Dekleva.

Prevajalec Peter Svetina pa je med platnicami dela Kratko premišljevanje o človeku sestavil izbor iz vseh 15 zbirk enega najbolj poznanih čeških pesnikov, Miroslava Holuba. Ta poet je najraje pisal za ljudi, ki se jih poezija posebej ne dotakne in jo konzumirajo na enak način, kot bi brali časopis ali gledali nogometno tekmo. Ves čas se je torej zavzemal, da bi bil v poeziji odmerjen prostor tudi za vsakdanjost, pa vendar se je rad predajal tudi bolj duhovnim temam, kot je neskončna življenjska energija ali zaupanje v človekovo voljo.