ELES kot sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja 24 ur na dan skrbi za zanesljiv, varen in neprekinjen prenos električne energije. Je nosilec slovenske elektroenergetske hrbtenice. V Elesu so lani zagnali vrsto pomembnih investicij. Premišljene poslovne poteze, zagon investicijskega cikla, racionalizacija poslovanja in rekorden denarni tok kljub manjšemu prihodku iz omrežnine govorijo o uspehu. O tem smo se pogovarjali z Aleksandrom Mervarjem, namestnikom direktorja družbe Elektro-Slovenija (ELES).

Bi lahko minulo leto za družbo označili kot najboljše doslej?

Od vključno leta 2010 dalje ELES uradni poslovni izid prikazuje na spremenjen način, zato primerjava s preteklimi leti ni pravilna. Dobiček pred obdavčenjem je po metodologiji, veljavni od vključno leta 2010, za leto 2011 5,2 milijona evrov, čisti dobiček leta 2011 pa 4,1 milijona evrov. V kolikor bi upoštevali metodologijo, veljavno pred 1. januarjem 2010, bi dobiček pred obdavčenjem krepko presegel 30 milijonov evrov. Ob tem bi poudaril tudi, da smo morali lani narediti za 4,5 milijona evrov popravkov iz naslova delnic NKBM, kar nam je, upam da začasno, poslabšalo rezultat.

Med skoraj 150 tekočimi projekti bi v letu 2011 izpostavil začetek gradnje dveh pomembnih daljnovodov - 400 kV Beričevo-Krško in 2 x 110-kV Beričevo-Trbovlje. Z izgradnjo daljnovoda Beričevo-Krško bomo prenesli električno energijo iz območja njene večje proizvodnje v osrednjo Slovenijo, kjer je večja poraba, hkrati pa bomo omogočili še zanesljivejšo in kakovostnejšo oskrbo z električno energijo v vsej Sloveniji. Drugi daljnovod je izjemno pomemben za razvoj gospodarstva v Litiji in okolici, kjer imajo težave zaradi slabe preskrbe z električno energijo. Brez električne energije ni razvoja, tega ne smemo pozabiti.

Kako torej ocenjujete poslovanje v letu 2011?

Ocenjujem ga kot odlično. Je najboljše v zadnjih šestih letih. Seveda pa je lahko še boljše in to načrtujemo v letošnjem letu. ELES dosega približno 59 odstotkov vseh prihodkov iz omrežnine, ki jo plačujejo slovenski končni porabniki električne energije. Obseg teh prihodkov ne zadošča za kritje stroškov, ki jih za delovanje družbe ELES odobri Javna agencija RS za energijo. Razlika gre v breme druge skupine prihodkov, ki pomenijo 41 odstotkov vseh prihodkov. Slednji, ki ne bremenijo slovenskih končnih porabnikov električne energije tako kot omrežnina, so sestavljeni iz prihodkov od avkcij za čezmejne zmogljivosti, prihodkov od izravnav odstopanj bilančnih skupin, prihodkov mednarodnega poravnalnega sistema in drugih prihodkov.

Kako vam je uspelo doseči rekordne poslovne rezultate kljub regulirani dejavnosti in ob manjših prihodkih iz omrežnine, katere višino vam določa javna Agencija za energijo?

V zadnjih dveh letih ELES dosega boljše rezultate poslovanja zaradi skoraj 10 milijonov evrov letnega povečanja prihodka od avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti. Slednje so za leto 2011 znašale 37,1 milijona evrov. Obenem je družbi ELES konec leta 2010 z začetkom obratovanja prečnega transformatorja v RTP Divača in na podlagi številnih aktivnosti uspelo dvigniti čezmejne prenosne zmogljivosti na slovensko-italijanski meji za 150 MW, v letošnjem letu pa še za dodatnih 50 MW. To nam letno prinese dodatnih 10 do 14 milijonov evrov prihodka. Rekordne poslovne rezultate dosegamo tudi zaradi nižjih nakupnih cen sistemskih storitev zaradi spremenjenega načina nakupa predvsem terciarne rezerve, nižjih nakupnih cen električne energije za pokrivanje izgub v prenosnem omrežju kot posledica nižjih tržnih cen in uspešno izvedenih procesov racionalizacije v družbi.

Kljub odličnim rezultatom smo bili v slovenskem elektroenergetskem okolju deležni številnih neupravičenih kritik zaradi "odliva denarja v tujino", nihče pa ni razmišljal o vplivih na višino omrežnine za končne porabnike v Republiki Sloveniji.

Katere procese racionalizacije pa ste uspešno izvedli?

Lani so bili stroški poslovanja glede na leto 2009 nižji za več kot za deset odstotkov oziroma 11,9 milijona evrov. Znižanje stroškov glede na leto 2010 pa je več kot štiriodstotno, kar znaša 5 milijonov evrov. Pred kratkim smo se odločili, da bomo stroške za letošnje leto še dodatno skrčili za 2,5 milijona evrov. Z racionalizacijo poslovanja pa v družbi ELES nismo okrnili zanesljivosti in varnosti prenosa električne energije. Na podlagi primerjalne analize iz leta 2011, v katero je bilo vključenih sedem evropskih sistemskih operaterjev, je imel leta 2009 samo italijanski sistemski operater Terna nižje stroške na preneseno MWh električne energije v primerjavi z družbo ELES.

Od česa je odvisen uspeh pri racionalizaciji poslovanja in zniževanju stroškov?

Jasno postavljena in argumentirana poslovna politika z jasnimi, merljivimi cilji je zelo pomembna. Prav tako motiviranje in sodelovanje vseh zaposlenih, da s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi sledijo tem ciljem. Potrebna je še vzpostavitev ustreznega permanentnega nadzorovanja in analiziranja ter vgradnja sistemskih varovalk za preprečevanje odmikov od načrtovane poti za dosego ciljev. Družba ELES je v slovenskem okolju specifična gospodarska družba, zato potrebujemo tudi podporo in razumevanje zunanjih dejavnikov.