Veliki posavski pridelovalci sadja in zelenjave kot glavni razlog za obstoječe neskladje pripisujejo pomanjkanju tradicije, saj so se veliki nasadi pojavili šele v zadnjih 20 letih, pred tem pa je večina delovno aktivnega prebivalstva našla delo v industriji. Do podobnih zaključkov so prišli tudi sodelujoči na okrogli mizi na temo zaposlovanja v kmetijstvu, zaradi česar si niso delali utvar, da bi se lahko uvozu delovne sile iz držav nekdanje Jugoslavije izognili že v bližnji prihodnosti, čeprav je navzoči minister Andrej Vizjak napovedal takšne zakonske spremembe, ki bodo pred najemnike tujih delavcev postavljale večje ovire, domače brezposelne pa na neki način prisilile, da ponujeno delo vzamejo.

"Nova zakonodaja bo morala prinesti več fleksibilnosti pri razporejanju delovnega časa, kar je v kmetijstvu še posebej pomembno. Vsak kmet ve, kdaj mora poprijeti za delo in kdaj lahko počiva. Za sezonska ali bolje rečeno začasna dela bi lahko skrbele posebne agencije, ki bi jih lahko odprli tudi na območnih zavodih za zaposlovanje. Status agencijskih delavcev bi bil podoben statusu redno zaposlenih, po potrebi pa bi se selili med delovišči," je svoj pogled na problem navrgel minister ter postregel še z idejo, da bi nadzor nad delom na črno, ki ga je poleg gradbeništva največ ravno v kmetijstvu, zaupali carinikom, ki jih po vključitvi Hrvaške v Evropsko unijo ne bodo več potrebovali na meji.

Boštjan Kozole, direktor največjega slovenskega pridelovalca in izvoznika jabolk, krškega Evrosada je dejal, da bi bila stalna mobilna ekipa, kakršno je omenil Vizjak, dobrodošla, ter dodal, da plača v višini 700 evrov ob dodani prehrani in povračilu stroškov prevoza, kar ponuja Evrosad, le ni tako destimulativna. Kljub temu si večina razpravljavcev ni delala utvar, da bo dela v posavskem kmetijstvu v prihodnjih letih mogoče opraviti brez delavcev z Balkana, čeprav to kmetijcem na mariborskem in murskosoboškem območju menda že uspeva. Med uvodoma omenjeno množico brezposelnih Posavcev je namreč kar 20 odstotkov invalidov, 36 odstotkov starejših od 50 let ter 55 odstotkov dolgotrajno brezposelnih. "Vsako kmetijstvo ima pač svoj jug. V avstrijskih sadovnjakih tako delajo Slovenci, v Španiji, kjer se srečujejo celo z 20-odstotno brezposelnostjo, pa najemajo delavce iz Afrike," je opozoril direktor Evrosadove proizvodnje Peter Zadravec. Poslanec in nekdanji čelni mož kmetijskega sindikata Roman Žveglič je ob koncu razprave navrgel še en razlog, zakaj v regiji ne gre brez tujcev: "V kmetijstvu, zlasti zelenjadarstvu, gre za zelo težko, da ne rečem suženjsko delo."