Skupni prihodki gospodarskih poslovnih subjektov so v primerjavi z letom 2010 narasli za 4,4 odstotka. K rasti sta največ prispevali dejavnost proizvodnje in distribucije električne energije ter prodaja motornih goriv, ki sta odtehtali dejavnosti z največjim upadom prihodkov - finančno dejavnost in gradbeništvo. Od tega so k rasti prihodkov največ, 93 odstotkov, prispevale gospodarske družbe, samostojni podjetniki so k rasti agregata prihodkov prispevali dobrih pet odstotkov, zadruge pa približno dva odstotka.

Zaposlovanje se je lani nadaljevalo z negativnim trendom, in sicer se je zmanjšalo število delovnih mest za slabih 16 tisoč. V gospodarskih družbah je bilo tako 13.400 manj zaposlenih, kar pomeni približno tri odstotke vseh delovnih mest v gospodarskih družbah v letu 2010.

Po oddanih bilancah je pozitivno presenetil agregat dobičkov gospodarskih subjektov, ki se je po sunkovitem padcu v letu 2010 ponovno dvignil proti doseženemu znesku v letu 2009 in je lani znašal slabih 680 milijonov evrov oziroma okoli 90 odstotkov vrednosti v letu 2009. Skladno s tem je v letu 2011 narasla tudi čista dobičkonosnost (delež čistega dobička v celotnih prihodkih) in sicer na vrednost 0,8 odstotka, kar pomeni, da je v povprečju podjetje ali podjetnik v slovenskem gospodarstvu potreboval 100 evrov prihodkov za 0,8 evra čistega dobička. Približno 98 odstotkov porasta čistega dobička je bilo ustvarjenega s strani gospodarskih družb. Agregat zadrug pa je v primerjavi z letom 2010 pokazal še bolj negativni poslovni izid.

Agregat vloženega kapitala je po rasti v letu 2010, lani ostal relativno konstanten. Zaradi rasti dobičkov pa so lastniki gospodarskih subjektov v 2011 dosegli v povprečju višje donosnosti kapitala od leta 2010. V letu 2011 je povprečna donosnost kapitala tako znašala v slovenskem gospodarstvu 1,68 odstotka.

"Agregati kažejo, da se je v našem gospodarstvu znižal tudi znesek odprtih poslovnih terjatev. Delež poslovnih terjatev v prihodkih od prodaje se je tako v letu 2010 znižal tudi lani in je znašal 21,9 odstotka. Kratkoročne poslovne terjatve večinoma predstavljajo odprte terjatve iz tekočega poslovanja, ki še niso bile plačane upnikom. V minulem letu se je skrajšalo obdobje vezave kratkoročni poslovnih terjatev. V povprečju je to obdobje znašalo 79 dni", je povedal Saša Štivan iz podjetja Bisnode.