Pohodil sem zavoro, a je trenutek zatem strahovito počilo, potem je nastala smrtna tišina. Vse se je umirilo in pomislil sem, da sanjam. Potem pa me je nekdo vprašal, če sem živ. Sem, le strašno težko diham." Tako začenja svojo pripoved o prometni nesreči, ki jo je doživel pred 12 leti, Peter Planinšek, ki se je takrat vračal z večdnevne službene poti. Pot mu je prekrižal voznik osebnega avtomobila, ki je umrl na kraju nesreče, policisti pa so ugotovili, da je vozil vinjen. Planinšek je od takrat tetraplegik, paraliziran od vratu navzdol. Mladi pa ga, ko jim pripoveduje o tej svoji izkušnji, poslušajo z odprtimi usti. Podobne izkušnje imajo tudi drugi invalidi, ki so se poškodovali v prometnih nesrečah in svoje zgodbe prenašajo mladim v osnovnih in srednjih šolah pa tudi fakultetah.

Največ mladih jih je poslušalo na Ptuju

Včeraj so zaključili akademijo "Še vedno vozim - vendar ne hodim" s treningom varne vožnje na Vranskem, v okviru katere so dodatno izobrazili šest predavateljev iz svojih vrst, ki bodo po vsej Sloveniji izobraževali posameznike in jih osveščali o pomenu varne vožnje. Doslej je njihove ganljive zgodbe slišalo že več kot 15.000 mladih po vsej Sloveniji, samo v tem šolskem letu 4500. Še največ na Ptuju, saj so se povezali s tamkajšnjim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ozavestili celo generacijo učencev zadnje tirade osnovnih šol iz Ptuja in okolice. Kar 792 jih je poslušalo inovativna predavanja, njihovi vtisi in odzivi učiteljev pa so bili odlični. Med tistimi, ki svojo zgodbo deli z mladimi, je tudi Borut Pervanja iz Kranja. "Temu projektu sem se pridružil ravno zato, ker sem bil sam leta 1996 udeležen v prometni nesreči. Vračal sem se z zabave, vozil z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola in nepripet. Žal nikoli nisem imel priložnosti slišati koga, ki je sam doživel kaj takega. Če bi ga, bi verjetno razmišljal drugače in bi se do doma, ki je bil oddaljen vsega 200 metrov, raje odpravil peš," pove Pervanja, ki se zaveda, da s svojo zgodbo še kako vpliva na razmišljanje mladih. In njegova zgodba mnogim, tako pravi, seže do srca.

Letos polovica manj mrtvih kot lani

Tega se zaveda tudi Janez Hudej, predsednik društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki mladim prav tako brez zadržkov pripoveduje o svoji vožnji z motorjem proti domu, ki se je zaradi objestnosti končala v gozdu, kjer so ga nezavestnega našli šele naslednji dan. Ko se je po nekaj tednih prebudil iz kome, so mu povedali, da ne bo nikoli več hodil. "Zato pa je za nas, paraplegike, avtomobil daleč najpomembnejši tehnični pripomoček, brez katerega si ne znamo predstavljati življenja. In vse izkušnje, ki jih še dodatno pridobimo, so zato za nas zelo pomembne," pravi Hudej. In doda, da ni zanemarljivo, da je v prvih petih mesecih na naših cestah izgubilo življenje pol manj ljudi kot v enakem obdobju lani. "Ne prilaščamo si vseh zaslug za to, a smo prepričani, da je k temu nekaj pripomogla tudi naša skrb za večjo varnost v prometu," meni Hudej.

Trening varne vožnje so paraplegikom in njihovim spremljevalcem omogočili člani Rotary kluba Žalec v sodelovanju z AMZS Centrom varne vožnje, ki so denar zanj zbrali na tradicionalni prireditvi Sekunda, ki je ni mogoče vrniti.