"Že deset let se ukvarjamo s temi odpadki in nismo prišli nikamor. Porabili smo cel kup časa in denarja, država nam je ves čas postavljala ovire. Zato smo ljubljanskega župana Zorana Jankovića zaprosili za pomoč in vesel sem, da smo se dogovorili. Oni imajo moč, da bodo zadevo izpeljali," je po podpisu pogodbe povedal koprski župan Boris Popovič, ki je s tem Koper izključil iz CERO NIK v Logatcu, v katerega je bilo vključenih 16 občin iz Notranjske, Istre in Krasa.

Koper je tako postal 28. občina, ki se je pridružila RCERO Ljubljana. Kdaj bodo odpadke dejansko začeli voziti v Ljubljano, še ni jasno, prav tako pa niso želeli razkriti, kolikšna bo cena odlaganja. "Imamo dobro rešitev za ravnanje z odpadki za četrtino prebivalcev Slovenije," je bil zadovoljen tudi Janković, ki pa ni želel konkretno odgovoriti na vprašanje, ali so pripravljeni sprejeti tudi odpadke drugih obalnih občin. "Vse je stvar dogovora," je ostal skrivnosten.

V Izoli in Piranu so bili nad nenadno odločitvijo Kopra nekoliko presenečeni. Ali se bodo zdaj, ko je praktično jasno, da CERO NIK ne obstaja več, tudi sami poskušali dogovoriti z Ljubljano, se še niso odločili. "Bo pa morala država jasno povedati, kaj in kako, ker tako ne gre več naprej. Občinam le nalagajo odgovornosti, hkrati pa nam ne podelijo nobenih pristojnosti," se jezi izolski župan Igor Kolenc.

Se ministrstvo norčuje iz občin?

Z njim se strinja tudi župan občine Vrhnika Stojan Jakin, ki pravi, da zanj zgodba s CERO NIK še ni zaključena, saj so na ministrstvo za kmetijstvo in okolje v zahtevanem roku vložili vso dokumentacijo, ki je še nihče ni zavrnil. "Država je z zakonodajo predpisala, da se občine med seboj same dogovarjamo. Mi smo se dogovorili, zdaj pa država pravi, da to ni v redu. Dve leti smo se trudili in zgubljali čas, poleg tega smo porabili še 160.000 evrov za pripravo dokumentacije. To je - milo rečeno - nekorektno. Ministrstvo naj se že enkrat neha delati norca iz nas," se huduje Jakin.

Vrhniški župan je hkrati opozoril, da bodo posamezne občine, ki ne bodo solastnice centra za ravnanje z odpadki, v neenakopravnem položaju. "Centri, ki so že postavljeni, lahko izsiljujejo. Ljubljana bi nas že sprejela, ampak za odlaganje odpadkov bi morali plačevali pet odstotkov več kot občine ustanoviteljice. Kaj pa, če na to nočemo pristati? Država nima nobenih pristojnosti, da nas - notranjske občine - prisili, naj vozimo odpadke v Ljubljano ali Novo Gorico. Stvar je morda zrela tudi za ustavni spor," razmišlja Jakin.

Novogoriški RCERO vabi medse tudi druge občine

Zato pa si roke manejo v Novi Gorici, kjer imajo za ustanovitev regijskega centra že "blagoslov" ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča. "Ker naj bi bil RCERO Nova Gorica edini na območju jugozahodno od Ljubljane, smo na regijskem sestanku vseh županov sprejeli odločitev, da lahko v naš RCERO pod enakimi pogoji pristopajo tudi druge občine. Torej, da lahko nastopajo kot soinvestitorji po pogodbi, ki jo je z zdaj podpisalo 13 severnoprimorskih občin," je pojasnil podžupan Mestne občine Nova Gorica in koordinator severnoprimorskih občin Mitja Trtnik. Na vprašanje, ali lahko odhod Kopra v ljubljanski RCERO kakor koli ogrozi ustanovitev novogoriškega, je Trtnik odgovoril, da ne gre za tako velike količine smeti, ki bi bile usodne za racionalnost poslovanja novogoriškega odlagališča. Pritrdil pa je, da bi v primeru, če bodo koprskemu zgledu sledile še druge obalno-kraške občine, nastopile težave, saj je RCERO Nova Gorica projektiran za obdelavo do 35.000 ton odpadkov. Trtnik pričakuje, da bo večina odgovorov znana v sredo, ko se bodo na pristojnem ministrstvu sestali predstavniki notranjskih, obalno-kraških in severnoprimorskih občin.