Najprej vloga za politični azil, nato poroka
Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter nam je potrdil, da je Chatellier že septembra 2009 na slovensko veleposlaništvo v New Delhiju naslovil vlogo za politični azil za begunca - 17-letno dekle in njenega malčka. O vlogi je obvestil tudi kabinete predsednika vlade, ministra za notranje in za zunanje zadeve in predsednika republike ter se obrnil tudi na varuha človekovih pravic, ki je ministrstvu za zunanje zadeve čez čas tudi pisal, češ da se vloga rešuje predolgo.
Novembra 2009 je Chatellier odpotoval v New Delhi in obiskal slovenskega veleposlanika, ki pa mu je povedal, da z vlogo za azil najverjetneje ne bo nič, saj zanjo ni bilo izpolnjenih več pogojev. Dekle in njen sin, ki naj bi bila rojena na Kitajskem, živela pa sta v Indiji, namreč nista imela nikakršnega veljavnega dokumenta. Chatellier je s prošnjo za azil še nekaj časa vztrajal, januarja 2010 pa se je s takrat še ne polnoletnim dekletom (po naših podatkih je dekle 18 let dopolnilo šele avgusta tistega leta, op. p.) v Indiji tudi poročil. Od urada mednarodnega rdečega križa mu je uspelo pridobiti tudi potni list za osebe brez državljanstva (za dekle in njenega sina), s katerim lahko njegov lastnik potuje zgolj enkrat in velja le za določen čas, čeprav so imeli po naših podatkih pri mednarodnem rdečem križu na začetku postopka kar precej pomislekov.
Otrok ostal v Sloveniji, mati pa...?
Chatellier je februarja 2010 slovenskim organom prvič začel omenjati tudi poroko in posvojitev. O novih okoliščinah je ponovno obvestil kabinet predsednika vlade, kabineta notranjega in zunanjega ministrstva ter se v pismih celo začel zavzemati za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala lažje sprejemanje oseb brez potnih listov v Slovenijo. Maja je tik pred tem, ko naj bi bila vloga za politični azil najverjetneje zavrnjena, od vloge odstopil, v začetku julija 2010 pa je v New Delhiju oddal novo vlogo, tokrat za izdajo vizuma D z namenom združitve družine. Vlogi je že priložil potrdilo, da je poroka vpisana v slovenskem matičnem registru. Na slovenski ambasadi so se takrat z dekletom pogovorili (po naših neuradnih podatkih je v pogovoru med drugim povedala, da Chatellier ni oče njenega septembra 2008 rojenega otroka, op. p.) in sredi julija izdali vizuma zanjo in njenega otroka.
Šter razlaga, da vizum D ne omogoča gibanja po celem schengenskem območju kot denimo vizum C, temveč velja le v državi, v kateri so ga izdali. Prednost vizuma D pa je ta, da se za razliko od vizuma C kasneje na zahtevo lahko spremeni v dovoljenje za prebivanje. Prav to se je tudi zgodilo v primeru danes že skoraj 4-letnega otroka, ne pa tudi pri njegovi materi, ki je po poteku vizuma najverjetneje morala zapustiti Slovenijo. Z vprašanjem, kje je pravzaprav otrokova mati danes, smo se obrnili tudi na budistično kongregacijo Dharmaling in neposredno na elektronski naslov Ronana Chatellierja, vendar odgovorov nismo dobili. Direktor centra za socialno delo Vič - Rudnik Štefan Lepoša pa nam je potrdil, da mati vsaj v času njihovega obiska, ko je bil Chatellier konec prejšnjega tedna v priporu, ni bila prijavljena v njegovem gospodinjstvu. Starejših podatkov nimajo, saj pri posvojitvi niso sodelovali.
Oborožen s pravno (po)močjo
Potek prihoda njegovega najmlajšega posvojenca v Slovenijo samo še potrjuje vtis in mnenje nekaterih naših sogovornikov, da se zna v Franciji rojeni Chatellier izjemno dobro oborožiti s pravniki in njihovim znanjem, s svojim likom poduhovljenega "budističnega vodje" pa je očaral tudi nekatere slovenske politike, ki so ga kot predstavnika budistične verske skupnosti ob različnih priložnostih sprejeli na uradnih sprejemih in srečanjih. S pravniki in strokovnjaki je sodeloval tudi pri sestavi predloga zakona o verskih skupnostih, ki ga je Chatellierju kasneje v končno obliko pomagal sestaviti budist in predsednik društva za podporo Tibetu Jernej Koselj, politično pa je predlog posvojil predvsem Aleš Gulič. Jernej Koselj je sicer pravnik, ki je od decembra 2009 do konca februarja 2012 služboval kot sekretar v kabinetu ministra (oziroma predvsem ministrice Katarine Kresal) za notranje zadeve, letos pa so ga premestili na pravosodno ministrstvo.
Chatellier, ki ga dalajlama med obiskom Maribora aprila 2010 po pričevanju enega izmed organizatorjev, dr. Dejana Dinevskega, ni želel sprejeti, je s pomočjo slovenskih somišljenikov s podobno veliko truda, pravne pomoči (najel je odvetniško družbo Čeferin) in posrednih pritiskov leta 2003 dosegel tudi vpis budistične kongregacije oziroma skupnosti Dharmaling na seznam verskih skupnosti. Urad za verske skupnosti je imel sicer precej pomislekov, vendar mu je vpis skupine med verske skupnosti nazadnje neposredno naložila vlada z "obveznim navodilom", pod katerim je bil podpisan takratni generalni sekretar Mirko Bandelj. Naslednje leto (septembra 2004) je vlada Antona Ropa sprejela sklep, da obstaja interes za izredno naturalizacijo Chatellierja iz verskih razlogov, in ministrstvo za notranje zadeve mu je izdalo slovensko državljanstvo.
