Njegovi funkciji, vladna in nevladna, bi morali biti po mnenju večine ločeni, a Balent in očitno tudi nadrejeni superminister Žiga Turk si s tem vprašanjem, vsaj zaenkrat, ne belita glave. Za opravičilo je vedno pripravna kriza: slovenski šport je v krizi, denarja ni prav veliko in nekaj bo treba storiti, zato se Drago Balent, trenutno prvi slovenski športni funkcionar, za dobro športa bori z obeh funkcij.

Za njim je le še vratar

Ampak, od kod se je vzel tale Balent, me je zadnjič vprašal mlajši kolega.

Drago Balent je bil njega dni nogometaš Slovana, eden najuspešnejših v svoji generaciji. V tistem času so igrali na Kodeljevem še mnogi, a Balent, visok nogometaš na mestu zadnjega branilca, je veljal za enega najbolj talentiranih (čeprav je treba resnici na ljubo iz tistih let kot najboljšega izpostaviti Marka Elsnerja, ki je iz Slovana kasneje odšel v Olimpijo, potem v Crveno zvezdo in nato v Nico). Po uspešni mladinski karieri je sicer opustil aktivno igranje, ne glede na hiter konec kariere pa je ostal po duši velik nogometaš. Podobno kot še nekaj pomembnih ljudi v aktualni Janševi vladi. Tako je recimo vsak teden v Škofovih zavodih v Šentvidu nogometno srečanje med člani in privrženci SDS, na katerih briljirata Drago Balent in Bojan Bučar, še en znan ljubljanski nogometaš, ki je blizu SDS, nasproti pa jim stojijo člani in privrženci stranke NSi, med katerimi igra najpomembnejšo (nogometno) vlogo minister za obrambo Aleš Hojs. Vsi trije so bivši nogometaši Slovana in vsi trije so bili branilci.

Kariera Draga Balenta je torej kariera nogometaša, borca in dobrega opazovalca ljudi. Balent je športnopolitični karierist, ki se znajde v vsakem položaju, branilec, ki ve, da je za njim samo še vratar in da napake niso dovoljene. Prijatelji ga hvalijo, a ima tudi precej nasprotnikov. Eden od njih je gotovo bivši študentski funkcionar Zvezdan Mitić, ki naj bi ga po besedah dobrega poznavalca študentskih funkcionarskih krogov Drago Balent v devetdesetih, torej v času, ko je bil v študentski vladi zadolžen za šport, oklofutal. Od tedaj velja, da je vzkipljiv in da se ne zna obvladati, ko mu stvari ne gredo povsem po načrtih. Takrat, pravijo, je bolje biti stran od njega. Študentje naj bi ga ravno zaradi napada na kolega iz športnega sektorja preselili na investicije, kjer se menda ni prav dobro znašel. Kar je seveda razumljivo, konec koncev je diplomiral na Fakulteti za šport, kasneje pa spisal magistrsko nalogo z naslovom Organiziranost študentskega športa v Evropi. Kot športni funkcionar je visoko kotiral tudi v evropskih študentskih krogih, mimogrede pa je končal še študij MBA.

Brezkompromisen

Drago Balent se je počasi oddaljeval od študentskih krogov in začel simpatizirati z nekoč največjo slovensko stranko, LDS. Postal je njihov najpomembnejši športni poznavalec, malo zato, ker je to res bil, malo pa tudi zato, ker v LDS velikih športnih politikov nikoli niso imeli, pa naj je šlo za čas Jožefa Školča, Janeza Drnovška, Toneta Ropa, Jelka Kacina ali Katarine Kresal. Ob prelomu tisočletja je ob trdni podpori liberalne demokracije postal državni sekretar za šport na ministrstvu za šolstvo in šport, ki ga je vodila zdaj že malce pozabljena Lucija Čok.

A njuno sodelovanje ni dolgo trajalo. Pa ni šlo samo za različne poglede na razvoj našega športa. Vse prej kot to. Veliko se je govorilo o tem, da je Drago Balent, namesto da bi se ukvarjal z zadolžitvami doma, potoval po vsem svetu (privlačila naj bi ga predvsem Azija) in da naj bi se nekatere uslužbenke na ministrstvu za šolstvo pritoževale zaradi njegovega obnašanja. Neuradno je bilo mogoče tudi slišati, da je nevljudno spraševal ministrico Čokovo, zakaj športni delavec Rado Pišot dobiva tako bogate subvencije ministrstva. Kasneje se je izkazalo, da je ministričin brat, a nobena od strani ni želela prati umazanega perila v javnosti in do večje afere ni prišlo. Drago Balent je nato odšel z ministrstva in se ohladil do LDS.

Čeprav ni član Janševe SDS, se zdi, da je od leta 2004, ko se je Janez Janša prvič zavihtel na oblast, prav Balent tisti, ki iz ozadja vodi strankino športno politiko. A pot do najpomembnejših funkcij niti ni bila tako lahka, čeprav poznavalci pravijo, da je bil ves čas v športni politiki, da je ves čas (po nogometno) "štrikal" v ozadju in se vse bolj spajal z danes vladajočo stranko. Za nekatere velik uspeh, za druge pa katastrofa, je ukinitev Zavoda za šport Slovenije, ki ji je botroval Balent. Zavod je izvajal programe športa otrok in mladine ter informatiko v slovenskem športu. Balent je kot razlog za ukinitev navedel racionalizacijo, hkrati pa je pomagal ustanoviti novo podobno ustanovo, Javni zavod za šport RS - Inštitut za šport, v katerem je zasedel funkcijo predsednika sveta. Po obdobju, ko je imel bolj ali manj nepomembne zadolžitve, je leta 2007 postal direktor Fundacije za šport, ki jo vodi še danes. Mnogi mu očitajo, da je prevzem izpeljal netransparentno, bolj v svojo in strankarsko korist kot v korist slovenskega športa. Drugi razmišljajo, da so njegove poteze v interesu komercialnih športov, da gre za spopad med nogometom na eni in smučanjem, plavanjem, atletiko ali kolesarstvom na drugi strani. A bolj kot ideološki boj mu kritiki očitajo, da je na čelu Fundacije za šport postal profesionalec z redno plačo, medtem ko so njegovi predhodniki delali amatersko. Prav tako mu očitajo, da nastopa kot direktor Fundacije za šport, hkrati pa ga je vlada imenovala za v.d. generalnega direktorja direktorata za šport na superministrstvu, pa da odstavlja in sestavlja strokovni svet za šport, odstavlja in sestavlja članstvo v svetu fundacije... Nekateri napovedujejo, da bodo njegove naslednje poteze usmerjene v napad na nogometu nenaklonjeno "staro gardo" v olimpijskem komiteju, drugi, da bo Balent poskušal zamajati lastniške temelje športne loterije, da bi se velika sredstva Športne loterije Slovenije, na katera vlada še nima pravega vpliva, počasi začela razporejati drugače. Recimo v druga pokroviteljstva ali, če se vrnemo v Škofove zavode, v nogomet.

Drago Balent, ki je v svojih izjavah v javnosti veliko previdnejši kot mnogi aktualni člani sedanje vlade, je, kadar gre za nogomet, vedno brezkompromisen. V nekaterih panogah so kriteriji za dodelitev sredstev Fundacije za šport zlate medalje ali vsaj medalje s svetovnih in evropskih prvenstev, pri nogometu bo odslej drugače: "V primeru nogometa je že uvrstitev na SP velik uspeh," je izjavil pred kratkim.