V društvu menijo, da varčevalni ukrepi, katerih se danes poslužujejo nekatere države, med njimi tudi Slovenija, niso primerni in vodijo v upočasnjevanje gospodarskega motorja.

Jemec odkriva, da cela vrsta uglednih ekonomistov opozarja pred tovrstnimi ukrepi. Joseph Stiglitz tako navaja, da "na svetu ni enega primera, ko bi si bolehna država opomogla po krčenju plač, pokojnin in socialnih transferjev."

Jože Mencinger s katedre za za pravno-ekonomske znanosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pravi: "Velikost bruto domačega proizvoda je na kratek rok, vse bolj pa tudi na daljši rok, določena s povpraševanjem. Varčevanje pa povpraševanje zmanjšuje, to torej zmanjšuje bruto domači proizvod in povečuje brezposelnost, kar spet zmanjša povpraševanje in tako naprej."

Redni profesor na Ekonomski fakulteti iste univerze Bogomir Kovač dodaja, da "so celo raziskave mednarodnega denarnega sklada (IMF) presenetljivo jasne. Večina fiskalnih konsolidacij ni uspešnih. Za vsak odstotek zapiranja deficita, merjeno v BDP-ju, se znižuje domače povpraševanje za okoli 1 odsotoek, kar zmanjšuje rast za 0,5 odstotka in povečuje brezposelnost za 0,3 odstotka.“

"Posebej problematičen je rez v visoko šolstvo in raziskovanje"

V javnosti prevladuje debata o tem, kako potraten in neučinkovit je naš javni sektor. Treba je sprejeti ukrepe, s katerimi bi javni sektor racionalizirali in ga naredili bolj učinkovitega, ampak na način, da bi ta z reorganizacijo postal kvalitetnejši. Praksa iz drugih držav kaže, da rezi v financiranje kot strup povzročijo vse prej kot to, trdijo v društvu in dodajajo, da je še posebej problematičen rez v visoko šolstvo in raziskovanje, saj nas lahko le dobro izobražen kader, ki je boljši od tuje konkurence popelje iz krize.