Komisija od Slovenije zahteva popoln prenos pravil direktive o modri karti, rok za uskladitev z direktivo je namreč potekel 19. junija 2011.

Prvi uradni opomin iz Bruslja je Slovenija dobila 18. julija lani, vendar slovenski organi po navedbah komisije kljub začetnim ukrepom za zagotovitev skladnosti še vedno niso predložili zadovoljivih informacij o času sprejetja in začetku veljavnosti ustreznih predpisov.

Direktiva EU o modri karti določa skupna in učinkovita pravila, ki visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav omogočajo dostop do evropskih trgov dela, da se tako zapolnijo vrzeli, ki jih ni mogoče zapolniti z državljani EU.

Določa tudi pospešeni postopek za sprejem teh tujcev ter enake socialne in ekonomske pravice, kot jih uživajo državljani EU, kar zadeva delovne pogoje in plačilo ter dostop do blaga in storitev.

Komisija ob tem poudarja, da Evropa potrebuje delavce iz tretjih držav, če želi zagotoviti gospodarsko blaginjo, ostati konkurenčna in ohraniti svoje sisteme socialnega varstva.

V sedanji gospodarski in finančni krizi je ta potreba vse nujnejša, obenem pa je jasno, da so potrebna skupna pravila ter celovita in uravnotežena migracijska politika EU, opozarjajo v Bruslju.

Direktiva o modri karti je bila sprejeta 25. maja 2009. Zavezuje vse države članice EU razen Danske, Velike Britanije in Irske.

Po dveh letih od pridobitve modre karte v določeni državi članici lahko migrant izkoristi prost dostop do visokokvalificirane zaposlitve v tej državi članici ali se preseli v drugo državo članico EU, kjer obstaja potreba po njegovih spretnostih.

V povezavi s preferencialnimi pravili za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas in pravili za združitev družine je modra karta privlačen paket za morebitne visokokvalificirane migrante.

Modra karta je instrument, ki temelji na povpraševanju, ne daje pravice do sprejema ter spoštuje pravico držav članic do določitve obsega delovnih migrantov, ki vstopajo na njihovo ozemlje zaradi visokokvalificirane zaposlitve.

Direktiva o modri karti je gradnik celovite in uravnotežene migracijske politike EU, ki ima pomembno vlogo ne samo pri reševanju pomanjkanja delovne sile na nacionalnih trgih dela, temveč tudi pri reševanju demografskih izzivov.

Državam članicam ne preprečuje, da bi imele lasten sistem nacionalnih dovoljenj za prebivanje za visokokvalificirane migrante, vendar taka nacionalna dovoljenja ne dajejo pravice do prebivanja v drugih državah članicah EU, kot jo zagotavlja direktiva o modri karti.

Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala, se lahko znajde na Sodišču EU.