Čeprav Slovenija že dlje časa potrebuje strukturne reforme, vlada pa ima škarje in platno v svojih rokah, do bistvenega premika od lani ni prišlo. Evropska komisija je zaradi tega v svojem poročilu zapisala, da ne more natančno oceniti vpliva ukrepov slovenskega Nacionalnega reformnega programa (NRP), saj je bila vlada pri njegovi pripravi preveč površinska. NRP namreč ne pojasnjuje, niti kdaj niti kako bodo implementirane večje strukturne reforme na področju pokojnin, trga dela, bančnega sistema in poslovnega okolja. Eno redkih področij, na katerem komisija Sloveniji priznava delni uspeh, je konsolidacija javnih financ, pri kateri skrbi predvsem nedorečenost fiskalnih prijemov med letoma 2013 do 2015.

Kljub resnim makroekonomskim neravnovesjem, ki jih mora vlada odpraviti, komisija postopkov proti Sloveniji ne bo nadaljevala. Na ministrstvu za finance pri tem poudarjajo, da je pot Slovenije usmerjena v celovito javnofinančno konsolidacijo in srednjeročno uvedbo ključnih strukturnih reform. V okviru slednjih izpostavljajo področji pokojnin in trga dela.

Vlada daje prevelik poudarek javnofinančni konsolidaciji

Docent na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleksandar Kešeljević meni, da komisija pravilno ugotavlja razloge za zastoj slovenskega gospodarstva, med katerimi izpostavlja dva poglavitna: "Notranjo (pre)zadolženost podjetij in zunanjo zadolženost bančnega sistema." Ne smemo pozabiti, da je bila rast slovenskega gospodarstva grajena na kopičenju posojil, zaradi česar smo zdaj soočeni s propadanjem podjetij in celo panog (gradbeništvo).

Četudi je eno redkih pozitivnih mnenj komisije namenjeno fiskalnim naporom slovenske vlade, je treba na položaj gledati širše. Komisija morda daje občutek, da je gospodarska rast ob izpolnjevanju varčevalnih ukrepov in strukturnih reform skoraj samoumevna, vendar to ne drži. Ob tem skrbi tudi struktura varčevalnih ukrepov, saj se krčijo sredstva za javno šolstvo in znanost, "s čimer si režemo vejo, na kateri sedimo", opozarja Kešeljević.

Za Slovenijo torej velja, da izključno varčevanje ne bo prineslo želenih rezultatov, treba bo vložiti več naporov v ukrepe, namenjene spodbujanju rasti, kot zadnje mesece spoznava celotna Evropa. Ob nadaljnjem krčenju gospodarstva je cilj za leto 2013, ko naj bi proračunski primanjkljaj znašal vsega tri odstotke BDP, po Kešeljevićevem mnenju verjetno nedosegljiv. "Konsolidacija javnih financ je sicer potrebna, a se z njo vlada preveč ukvarja," pravi Kešeljević. Ocenjuje, da bi morala država aktivneje pristopiti k reševanju realnega sektorja in spremembam industrijske politike. Ob tem priporoča čimprejšnji reformi trga dela in pokojninskega sistema, saj je časa vse manj, vsako leto odlašanja pa je izgubljeno.

Bonitetne agencijenam ne bodo prizanašale

Čeprav je neodzivnost vlade mogoče pripisati tudi dejstvu, da so načrtovane reforme še v povojih, pa komisija opozarja, da v sedanji obliki ne bodo kos obsegu ekonomskih izzivov, ki jih predstavljata trenutni gospodarski položaj Slovenije in evropska kriza. Komisija zato svari, da vladi, ob rastočih pritiskih na mednarodnih trgih, že močno gori pod nogami. Ali si bo vlada svarila vzela k srcu, je težko napovedati. Ne pozabimo, da so bile reforme lani prav tako nujno potrebne, a so jih sindikati (ob tihi podpori trenutne vladajoče garniture) ustavili z referendumsko zapornico, kar je Slovenija plačala s trikrat znižano bonitetno oceno.

Njeno nadaljnje znižanje se Sloveniji obeta tudi letos. "Sodeč po pribitkih na slovenske obveznice so trgi že vračunali za stopnjo nižjo bonitetno oceno," pravi Andraž Grahek iz KD Skladov, ki predvideva, da bodo v drugi polovici letošnjega leta s popravki ocen sledile še vse večje bonitetne agencije. "Vsi vemo, kaj je domača naloga te vlade, vsa Evropa ve. Do problema pride, ker naša politika še ni ponudila konkretnih rešitev, medtem ko samo znižanje proračunskega primanjkljaja ne bo dovolj," razlaga Grahek, ki si želi, da bi vlada izpeljala vsaj reformo trga dela in bančnega sistema.

Pokojninska reforma je bila sicer zaradi referenduma odložena za eno leto, a Grahek ne verjame, da bi bila lahko izpeljana še letos.