Kmalu se je razvedelo, da je anonimni pisec življenje Centa-Debeljakove in njene družine pogojeval z odstopom od preiskovanja v zadnjih dneh vznikle afere z Zoranom Jankovićem in njegovimi domnevno spornimi posli. Zato se je ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije včeraj odzval na grozilno pismo in pozval k strpnosti. "Navedeno početje najostreje obsojam in pozivam policijo, naj naredi vse, da poišče avtorja oziroma pošiljatelja anonimnega pisma. Kakršno koli vpletanje članov družine, še posebno otrok, ki morajo biti nedotakljivi, v delo, ki ga opravlja posameznik, ne glede na funkcijo, je v nasprotju z vsemi moralnimi, etičnimi in človeškimi vrednotami. Žal je očitno tovrstnih groženj zmeraj več, saj je anonimni sporočili z grozilno vsebino v tem tednu prejel tudi vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer, ki je zadevo že včeraj prijavil pristojnim organom, pred dvema dnevoma pa sem pisne grožnje anonimnega pošiljatelja na delovno mesto prejel tudi sam, tokrat ne prvič. Podobno so bili anonimnih groženj deležni tudi nekateri drugi poslanci Pozitivne Slovenije," je včeraj sporočil Janković.

Tovrstne grožnje s smrtjo na slovenskem političnem prostoru in tudi širše na žalost niso nič novega, čeprav mnoge niti ne pridejo v javnost. Tudi Janković je kmalu po zmagi na volitvah in "trenirkarjih" Tomaža Majerja prejel grožnje, zaradi česar ga je celo varovala policija, po drugi strani pa je njegov sin Jure sredi povolilnega slavja oktobra 2010 znancu poniglavo siknil: "Daj, ubij tega," in pokazal na novinarja Financ.

Je pisec želel škoditi predvsem Jankoviću?

"Na tovrstne grožnje je treba gledati v kontekstu družbenih razmer. Če politiki ne spoštujejo državnih institucij pravne države, potem tudi običajni državljani pač mislijo, da institucij ni treba spoštovati," razmišlja dr. Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede na mariborski univerzi.

Psiholog dr. Peter Umek je sicer pojasnil, da je resnih groženj pri nas malo, uperjene pa so predvsem v sodnike in policiste. V političnem svetu pa gre po profesorjevem mnenju predvsem za nezadovoljne posameznike, ki želijo s tovrstnim pisanjem izraziti svoja negativna stališča do posameznih politikov ali politike na splošno. Dr. Umeku se pri grožnji direktorici davčne uprave zdi bolj verjetna možnost, da je želel pisec škoditi Jankoviću, kot pa mu narediti uslugo z ustrahovanjem Centa-Debeljakove.

Vsaka grožnja je neprijetna

A če gre pri anonimni grožnji s smrtjo bodisi za neslano šalo, dejansko grožnjo, ustrahovanje ali pač še eno epizodo slovenskega političnega šova, so anonimne grožnje za prejemnika - ne glede na to, kakšno je pravzaprav njihovo pravo ozadje - lahko izjemno neprijetne. "Žrtev lahko doživi velik šok in ostane prepuščena sami sebi ter ozkemu krogu sorodnikov in ljudi, ki jim zaupa. Državne institucije lahko ponudijo neko formalno pomoč, na koncu pa je še vedno vse odvisno od posameznika, kako bo prenesel pritiske," je denimo pojasnil Dobovšek.

Njegov kolega s fakultete dr. Igor Areh je dodal, da piscev grozilnih pisem ni lahko profilirati. Grafologi lahko proučijo pisavo, načeloma pa strokovnjaki potrebujejo vsaj okoli 4000 besed, da lahko izdelajo dober profil pisca. V takšnih pismih navadno proučijo tudi razmerje med številom vseh besedam in številom različnih besedam ter tako ocenijo besedni zaklad pisca. "Navadno želijo z velikim besednim zakladom narediti vtis, da mislijo resno," je razložil docent forenzične psihologije. Pri grozilnem pismu direktorici davčne uprave (kakor so ga pač opisali na DURS) ga malce preseneča, da je bilo napisano na roko, saj so anonimna grozilna pisma največkrat natipkana ali pa so črke izrezane iz časopisa in prilepljene na papir.