Pahor je v pogovoru priznal, da se je s funkcijo predsednika republike spogledoval že celo svoje politično življenje. "Kateri športnik pa ne razmišlja o tem, da bo enkrat olimpijski zmagovalec," je še dejal Pahor.
SD ima veliko prihodnost
Mesto premiera ga je, kot je dejal, izoblikovalo v politično bolj zrelega. SD pa ima po njegovih ocenah kot stranka veliko prihodnost, če se ji bo uspelo upreti "skušnjavam socialne demagogije". Meni tudi, da bi stranka morala biti selektivna v podpori in kritiki sedanji vladi, ostro kritizirati napačne rešitve in enako jasno podpreti dobre rešitve, obenem pa se zavedati, da je v kriznih časih potrebna večja sloga.
Tekmeca za predsedniški položaj Patrick Vlačič in Igor Lukšič sta po njegovem mnenju ta hip glede na ostrino skušnjav premalo močna, da bi jih vzdržala. "Vidim nevarnost, da stranka zapluje v neko smer, ki bo kratkoročno všečna, dolgoročno pa bo na nek način pomenila iztek sodobne socialne demokracije, ki smo jo komaj postavili na noge," je poudaril Pahor.
"Nisem radikalni voditelj"
Če bosta Vlačič ali Lukšič na kongresu uspela večino delegatov prepričati, da je njuna pot prava, potem se Pahor ne namerava s silo postavljati po robu temu nagnjenju v stranki. "Če večina ljudi v stranki misli, da je treba voditi bolj radikalno politiko, potem naj si izberejo po tej meri tudi voditelja. Jaz tak voditelj nisem," je dejal. Kot je poudaril, takšna politika pušča za sabo ruševine, ne pa nekaj konstruktivnega.
Stranke evropske levice so se po njegovih besedah sicer znašle v konceptualnih težavah, saj po ocenah Pahorja ne znajo odgovoriti na vprašanje znižanja standarda ljudi, ki je v trenutni krizi neizogiben. Kot napoveduje Pahor, bo na sobotnem kongresu ponudil odgovor, da je proces zniževanja standarda treba sprejeti za neizogibnega, da pa "mora biti znižanje tega standarda pravično glede na sposobnosti - socialne in druge - porazdeljeno med socialne skupine v družbi".
O ponedeljkovem načelnem dogovoru večine parlamentarnih strank glede referendumske ureditve je Pahor povedal, da si ne želi, da bi se nazadnje izkazalo, da za spremembe ni zadostne večine. Referendumi so v času krize po njegovih besedah lahko pomembna blokada za spremembe, da gre država iz krize. Poudaril je, da se s predlaganimi spremembami ljudem ne jemlje suverenosti.
