Zaradi napovedane ukinitve konzulata v Düsseldorfu so vse bolj glasni in kritični gospodarstveniki.

Tudi ko tam ni bilo gospodarskega predstavništva, se je gospodarsko sodelovanje gibalo v višini 800 milijonov evrov. Lansko leto je znašalo 900 milijonov evrov, vendar po podatkih, ki smo jih zbrali, v veliki meri to ni rezultat aktivnega dela konzulata. Denarni tokovi gredo mimo njega. Želim si, da bi ostal, vendar se mora tudi slovenska zunanja politika prilagajati prerazporejanju politične in gospodarske moči v mednarodnem okolju in pri tem upoštevati finančne zmožnosti države. Stroški obratovanja omenjenega konzulata so 250.000 evrov. Če bi denar imeli, bi ga ohranili in tudi ne bi bilo treba razmišljati o zapiranju predstavništev zato, da bi jih lahko odpirali na lokacijah, kjer je naša prisotnost nujno potrebna.

Zanimivo je, da se veliko Slovencev ukvarja z ukinitvijo konzulata v Düsseldorfu, čeprav tam konzularne dejavnosti nikoli ni opravljal. Nihče pa nič ne reče o tem, da bomo okrepili konzulat v Münchnu, kjer je več gospodarskega sodelovanja. Prav tako ne razumem kritik zaradi ohranjanja konzulatov v Trstu in Monoštru. Tam imamo vendarle slovenski narodni skupnosti.

Koalicija si je zadala precej težko nalogo, in sicer omejitev referendumov.

V ponedeljek je bil med parlamentarnimi strankami dosežen konsenz. Upajmo, da bodo stranke besedo držale do konca (smeh). Sprememba bi prinesla deblokado države. Verjetno naša zavest še ni tako visoka kot v Švici, kjer so imeli letos referendum z vprašanjem, ali ste za to, da bi imeli več dni letnega dopusta. In so ga zavrnili. Pri nas ne verjamem, da bi ga.

Po vašem mnenju je torej opozicija nekonstruktivna?

Opozicija bi morala biti bolj konstruktivna, ker gre za naše skupne probleme. Nič ne pomaga, če ne ne bomo izvedli vseh treh korakov: varčevalnih ukrepov, socialnega sporazuma in reform. V politiki ni resnega človeka, ki bi rekel, da ni treba varčevati. A problem je, da nihče ne bi varčeval pri sebi.

Velika večina opozicije nasprotuje vnosu zlatega pravila v ustavo, zapleti so se pojavili pri ukinitvi državnega sveta. Se bojite, da bo nenadoma odpovedala svojo podporo tudi 90. členu ustave, ki urejuje referendume?

Poglejte, jaz opoziciji verjamem na besedo. Za mizo smo sedeli resni ljudje. Če besede ne bodo držali, je to odraz duha v slovenski politiki.

Toda na določeno mero nezanesljivosti koalicije kaže tudi na hitro sprejeta odločitev, ki so jo sindikati oklicali za mini pokojninsko reformo.

To je daleč od mini pokojninske reforme. Težko komentiram, kako je bila določba vnešena, ker me pri pogajanjih ni bilo zraven. Sindikati in opozicija želijo čim manj sprememb. Tudi mi bi si jih želeli čim manj, a hkrati vsaj 7-odstotno gospodarsko rast. Te ne bo, če ne bomo izvedli nekaj pomembnih investicij, kot so tretji pomol, modernizacija Slovenskih železnic, tretje razvojne osi ter investicij na področju energetike.

Pri gospodarski rasti vidim veliko vlogo ministrstva za zunanje zadeve, zlasti gospodarske diplomacije, da poišče investitorje, ki bi bili pripravljeni vlagati v Slovenijo. Interesa je veliko, saj imamo na srečo dobro strateško lego. A če bomo dolgo mencali, se nam lahko zgodi, da bodo to priložnost izkoristili Hrvati, ki bodo drugo leto po vsej verjetnosti polnopravni člani EU.

Iz vladnih vrst je slišati, da bo v primeru, če bodo varčevanje, socialni sporazum in reforme padli v vodo, prepustili oblast drugim.

Res je. Javne finance moramo stabilizirati. Če nam ne bo uspelo, ne bo nobeni drugi politični opciji. Potem verjetno sledi scenarij, podoben italijanskemu, torej tehnična vlada. V Italiji se niso nič spraševali, ali je pravično, da morajo ženske po novem delati do 65. leta. Gre za tehnično rešitev. Mario Monti ne bo šel na volitve z neko stranko in skušal pridobiti naklonjenost volivcev. Uresničiti hoče cilj, uravnotežiti javne finance.

V Janševi koaliciji ste tudi vi in vaša stranka upokojencev. Torej nabirate politične glasove, a je DeSUS-u v zadnjem času podpora bistveno padla. Kako bo prihodnje leto, ko naj bi sprejemali pokojninsko reformo?

Javnomnenjska podpora nam je res padla. Članstvo je zamerilo vstop v desnosredinsko vlado. Vendarle poudarjam, da je DeSUS stranka, ki mora sodelovati z vsako vlado, če želi uspešno zaščititi svoje interese. Tokrat je bila tudi situacija zelo specifična; če ne bi prišlo do oblikovanja vlade, bi morali še enkrat na predčasne volitve. Zato smo sprejeli odgovornost in šli v koalicijo, kjer skušamo čim bolje zaščiti interese upokojencev.

Pokojninska reforma bo morala biti pravična in tudi DeSUS, ki je del vlade, bo s svojimi predlogi pomagal to uresničiti. Predlog pokojninske reforme prejšnje vlade ni bil pravičen. V DeSUS se zavedamo, da je treba pokojninsko blagajno očistiti transferjev, ki tja ne sodijo. Ločiti je treba pokojnine, ki jih daje država, in tiste, ki so zaslužene z minulim delom. Zavaja se z govorjenjem, da mora proračun zagotoviti milijardo in tristo milijonov evrov za pokojnine. Ob tem ne povedo, da je veliko pokojnin kulturnikov, športnikov, policistov, oficirjev ... ki nimajo osnove v plačanih prispevkih. Od 570.000 upokojencev naj bi bilo le 380.000 takšnih, ki prejemajo pokojnino na podlagi prispevkov, ki so jih sami plačali.

Pokojnine, ki so rezultat vplačanih prispevkov, ostajajo takšne, kot so bile. Pogajanja so bila zelo težka, tudi s predsednikom vlade sva imela kar trde pogovore, vendar tokrat zadev nisem želel razčiščevati pred očmi javnosti, saj je situacija preresna, da bi javno izpostavljal pogajanja in grozil z odhodom iz koalicije.

Verjamete, da pokojninska reforma te vlade ne bo tako ostra kot Pahorjeva?

Nadejamo se, da ne bo. Verjetno bo treba podaljšati delovno dobo, čeprav ta ukrep trenutno nič ne prinaša, ker imamo previsoko stopnjo brezposelnosti. Nesmiselno se mi zdi, da bi upokojitveno starost poviševali na 67 let, ko imamo armado mladih, ki so zaključili študij in ne morejo dobiti zaposlitve.

Govorili ste o dani besedi v politiki, ki se jo more spoštovati. Janša vam je zagotovil, da bo koalicija spoštovala vrednote NOB. Kako gledate na to obljubo danes, po proslavi ob dnevu upora proti okupatorju in proslavi ob obletnici ustanovitve manevrske strukture? Kje je napovedana neideološkost koalicije?

Živimo v preveč težkih časih, da bi se ukvarjal s tem, na kateri proslavi je bil Janša in na kateri ne. Ni primeren trenutek za to razpravo. Proslave ob državnih praznikih bi morali tudi ustrezno financirati. NOB je gotovo eden prelomnih dogodkov za Slovenijo. Večkrat sem že povedal, da brez NOB-a verjetno tudi ne bi bilo osamosvojitvene vojne za Slovenije. Kar pa se tiče ideoloških tem je zame bolj pomembno, da se ne bi odpirale rehabilitacije domobrancev.

Lahko kaj takšnega pričakujemo?

Ja, v mandatu 2004-2008 je bil en tak poskus.

Ste tudi vodja komisijo za kadrovske in administrativne zadeve. Eden od sporov v koaliciji prav kadrovske zadeve. Kot slišimo, predvsem za to, ker stranka SDS na vodilne položaje nastavlja predvsem svoje ljudi.

Katere recimo? Zaenkrat za to skrbi AUKN, ne vlada. Saj vlada nima nobenega posebnega vpliva pri kadrovanju.

Ali si za to želite ukiniti AUKN?

Mislim, da je v sedanji obliki ta institucija nepotrebna. Oni kadrujejo, vlada odgovarja. To je nemogoča situacija. Tisti, ki prevzema odgovornost, naj ima tudi vpliv pri kadrovskih odločitvah.

Torej kako potekajo menjave članov nadzornih svetov?

Mimo vlade, razen morda v primeru Darsa. Jasno je, da hoče imeti vsaka vlada čim več svojih ljudi na vseh področjih, saj na koncu ona odgovarja za stanje v državi.