Eden tistih, ki dobro poznajo zgodovino gradnje, pridobivanja dovoljenj in tudi sedanjega zapleta, je Peter Zupan, ki je v biatlonu aktiven dolgo let, bil pa je tudi eden tvorcev centra na Pokljuki. "V sodno pot smo prisiljeni, ker želimo dokazati, da z akumulacijskim jezerom dejansko ni nič narobe. Zato bomo opozorili na leta 2008 veljavno zakonodajo, kot tudi na dejstvo, da odstopanja niso taka, kot se pojavlja v javnosti." Po tolmačenju in odločbi agencije za okolje so namreč imeli na Pokljuki dovoljenje za zajetje prostornine 1400 kubičnih metrov, nastalo pa je 5400 kubičnih metrov veliko "jezero". Bistvo problema je v tem, da zdaj država Smučarski zvezi Slovenije noče dati soglasja, ki ga potrebujejo za spremembo gradbenega dovoljenja. Okoljevarstveniki so sicer z razpletom zadovoljni, ker so na prevelik zbiralnik tudi vseskozi opozarjali.

Če je torej ministrstvo na eni strani končalo postopek, bo zdaj na vrsti upravno sodišče, ki bo odločilo, ali smučarska zveza res ne more dobiti soglasja, ki bi omogočilo legalizacijo obstoječega stanja. Brez tako velikega zbiralnika zasneževanje ob pomanjkanju naravnega snega ni mogoče, tako da center praktično izgubi svoj pomen. Ker bi bilo na Pokljuki premalo vode, bi jo za zasneževanje morali dovažati s tovornjaki in tudi Peter Zupan je že večkrat opozoril, da bi okoli 500 prevozov vode veliko bolj škodilo pokljuški naravi.

Okoljevarstveniki so opozarjali tudi na škodljiv vpliv biatlonskega centra zaradi hrupa, povečanega razsvetljevanja in večjega obiska. Triletna raziskava zavoda za gozdove ni potrdila, da bi bil zaščiten divji petelin zaradi tega ogrožen, ker se je njegovo število celo povečalo. A tri leta naj bi bila po mnenju okoljevarstvenikov prekratka doba za take raziskave, zato naj bi v kratkem naročili novo. Zato so v javnem zavodu Triglavski narodni park že opozorili, da lahko tudi prepogoste raziskave lahko vznemirjajo živali.