"Uprave so po zakonu o gospodarskih družbah dolžne posle voditi samostojno in na lastno odgovornost," so zatrdili na ministrstvu, ki ga vodi Zvonko Černač. Čeprav so na HSE še v petek napovedovali, da bodo v primeru, če navodil od vlade ne bodo dobili, to razumeli kot njeno strinjanje z ustavitvijo projekta TEŠ 6, so včeraj očitno stopili korak nazaj. Pozno popoldne so namreč sporočili, da se z Alstomom, ki je odhod z gradbišča napovedal za 4. junij, intenzivno pogajajo o možnem zamiku tega roka. Če jim to ne bo uspelo, bodo "takoj pristopili k izdelavi programa finančnega prestrukturiranja v skladu z veljavno zakonodajo", ki bo zajemal tudi dokapitalizacijo holdinga in finančno sanacijo TEŠ.
Petkov ultimat iz HSE in Šoštanja se je tako iztekel brez konkretnejšega iztržka. Poleg tega, da družbi še vedno nista dobili zagotovila, ali in kdaj bo državni zbor obravnaval predlog zakona o 440 milijonov evrov poroštev, odgovora na dopis niso prejeli od predsednika vlade Janeza Janše. Iz njegovega kabineta so nam že včeraj sporočili, da gre za vprašanja, ki so v pristojnosti Černačevega ministrstva. Vsaj za zdaj je torej vlada vajeti igre javno prepustila državnemu sekretarju na ministrstvu Igorju Šalamunu, ki je še donedavnega kot član nadzornega sveta HSE pomagal pripravljati teren za 1,3 milijarde evrov vreden projekt TEŠ 6. Šalamun sicer špekulacij, da je umik vladne podpore poroštev povezan s pritiskom na SD pred odločanjem o fiskalnem pravilu, ne komentira.
Edini pomembnejši dosežek petkovega dopisa HSE in TEŠ je tako podpora Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Če je bila namreč ta v zadnjih mesecih bolj ali manj javno nezadovoljna z delom vodilnih na HSE, je včeraj sporočila, da "lahko zavrnitev državnega poroštva za trenutno izjemno ugodno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB) pomeni resno grožnjo nadaljnjemu obstoju Skupine HSE, vključno s Premogovnikom Velenje, in posledično razprodajo slovenske energetike v zgodovinsko najbolj neugodnem trenutku za prodajo". "To nekateri po drugi strani vidijo kot izjemno priložnost za poceni privatizacijo znatnega dela slovenske elektroenergetike," menijo na AUKN. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so zatrdili, da se o lastniškem vstopu v slovensko energetiko ali strateškem povezovanju niso pogovarjali z nobenim tujim podjetjem.
"Glede na padec bonitete države v letu 2011 po padcu referendumov sredi leta (...) je vprašljivo, ali bi ob teh neugodnih zunanjih pogojih HSE in TEŠ) sploh še bila sposobna zagotoviti nadomestna kreditna sredstva brez državnega poroštva za nadaljevanje projekta in povrnitev škode podizvajalcem," so še dodali na agenciji. Na HSE pa so včeraj razkrili, da so EIB poskušali prepričati v drugačno obliko poroštva (s pomočjo komercialnih bank in zavarovalnic), a naj bi jim v omenjeni mednarodni banki to odsvetovali.
Vlada naj bi jutri obravnavala tudi poročilo posebne skupine, ki jo je ustanovila za proučitev dokumentacije o TEŠ 6.
primoz.cirman@dnevnik.si
