25. maja 2012 je minilo 20 let od ustanovitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Rusijo. To je primeren razlog za analizo rezultatov razvoja dvostranskega sodelovanja in določitev skupnih prioritetnih nalog za prihodnost. Spoštovani gospod veleposlanik, v zvezi s tem me zanima vaša ocena rusko-slovenskih stikov in posebej teh kakovostnih sprememb, ki so jih spremljale v zadnjih dveh desetletij.

Ustanovitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in Rusijo je dogodek zgodovinskega pomena. Postala je začetek sodobnega obdobja v razvoju rusko-slovenskih povezav, korenine katerih segajo globoko v preteklost. Opirajoč se na tradicije prijateljstva in vzajemne simpatije Rusija in Slovenija v zadnjih dveh desetletjih uspešno gradita večplastno sodelovanje, ki je usmerjeno v prihodnost in temelji na načelih enakosti in vzajemne koristi, obojestranskega zaupanja in spoštovanja nacionalnih interesov dveh držav. To je posebej poudarjeno v enem temeljnih rusko-slovenskih dokumentov - Deklaraciji o prijateljskih odnosih in sodelovanju, ki je bila podpisana leta 2002.

Odločilnega pomena za poglobitev dvostranskih povezav so redni stiki najvišjega vodstva Rusije in Slovenije, ki omogočajo usklajevanje strateških prioritet v naših odnosih, napolnitev le-teh s konkretno vsebino, koordinacijo stališč glede ključnih problemov mednarodnega dnevnega reda. Samo v zadnjih treh letih je potekalo osem srečanj predsednikov držav in vlad najinih držav. Krepijo se vezi med zakonodajnimi organi oblasti. Zaupni dialog na najvišji ravni je najboljši dokaz za to, da rusko-slovensko sodelovanje odgovarja temeljnim interesom naših narodov ter ciljem večplastnega razvoja med dvema državama.

Slovenijo smatramo kot zanesljivega in perspektivnega partnerja v mednarodnih zadevah. Cenimo konstruktivni pristop Ljubljane do ruskih pobud, njen pozitivni prispevek k napredovanju sodelovanja Rusije z EU in zvezo Nato, učinkovito sodelovanje delegacij naših držav v okviru OZN in drugih mednarodnih forumov.

Kako ocenjujete dinamiko dvostranskega gospodarskega sodelovanja?

Ugodna politična klima in vzajemno zanimanje ruskih in slovenskih poslovnih krogov za graditev dolgoročnih partnerskih odnosov prispevata k dinamičnemu razvoju in vse večji poglobitvi gospodarskih stikov.

V minulih letih je ustvarjena obsežna pravna podlaga dvostranskega sodelovanja, med drugim gospodarskega, izoblikovani so učinkoviti mehanizmi za njegov nadaljnji razvoj. Samo v zadnjih dveh letih je bilo sklenjenih okoli 50 dvostranskih meddržavnih, medvladnih, medresorskih in drugih sporazumov. Poseben pomen imata Deklaracija o partnerstvu za modernizacijo, ki sta jo podpisala predsednika najinih držav, in medvladni Memorandum o pomembnejših projektih za povečanje bilateralnega gospodarskega sodelovanja.

Najpomembnejši projekt je Južni tok. Pogodba o ustanovitvi skupnega rusko-slovenskega podjetja za izgradnjo in uporabo slovenskega dela plinovoda je bila podpisana med obiskom Vladimirja Putina v Sloveniji, 22. in 23. marca 2011. Sodelovanje Ljubljane pri tem večjem mednarodnem projektu bo dalo nov zagon našemu sodelovanju, omogočilo pritok okoli 1 milijarde evrov investicij v gospodarstvo države, trikratno povečanje porabe plina v Sloveniji, tukajšnje ustvarjanje novih sodobnih proizvodenj in delovnih mest. Hkrati bo plinovod prispeval k zagotavljanju evropske energetske varnosti ter zanesljive in fleksibilne oskrbe trgov evropskih držav z ruskim plinom. Načrtovani rok izgradnje plinovoda je konec leta 2015.

Širi se investicijsko sodelovanje. Ruski kapital uspešno dela v slovenski industriji jekla. V Rusiji obratujejo moderne proizvodnje, ki so jih ustanovila podjetja iz Slovenije, med drugim v obliki skupnih podjetij na področju farmacije in kemične industrije, proizvodnje telekomunikacijske opreme, gradbenih materialov itn.

Pomembno vlogo pri naraščanju gospodarskih povezav ima Rusko-slovenska medvladna komisija za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Na njenem VIII. zasedanju februarja 2011 v Moskvi je bilo določenih več kot 30 projektov na različnih področjih - od energetike do farmacije. K iskanju novih smeri sodelovanja, predvsem na ravni malih in srednjih podjetij, prispeva Poslovni svet ruskih in slovenskih poslovnežev, ki je bil ustanovljen leta 2011.

Osredotočeno si prizadevamo za razvoj medregionalnih povezav, ki so že pritegnile v svojo orbito dobrih 60 subjektov Ruske federacije. Kot učinkovita oblika teh aktivnosti so se izkazale mednarodne poslovne konference, ki so potekale v Moskvi, Sankt Peterburgu, Samari, na Bledu in Brdu pri Kranju. V njih so sodelovali vodstvo naših držav kot tudi ministri, vodje regij, predstavniki večjih, srednjih in malih podjetij. Taka srečanja omogočajo, da se najdejo neizkoriščene priložnosti, oblikujejo novi pristopi za naraščanje sodelovanja gospodarskih družb. Na teh forumih je bila podpisana vrsta dokumentov o sodelovanju.

Na splošno pa se je obseg blagovne menjave v dvajsetih letih šestkratno povečal in leta 2011 znašal 1,5 milijarde ameriških dolarjev. Doseženi tempo rasti se ohranja tudi letos. V prvem četrtletju letošnjega leta je obseg trgovine zrastel za dobro tretjino.

Hkrati imamo na področju gospodarskega sodelovanja še dosti neizkoriščenih priložnosti.

Danes rusko vodstvo zastavlja načelno nove naloge v zvezi z oblikovanjem sodobnega gospodarstva, ki bo imelo konkurenčno industrijo in infrastrukturo, razvite storitve in učinkovito kmetijstvo. Gospodarstva, ki bo delovalo na podlagi sodobnih tehnologij. To pomeni, da si prizadevamo izgraditi učinkovite mehanizme za moderniziranje gospodarstva, preusmeriti naše zunanjetrgovinsko sodelovanje na inovacijska in visokotehnološka področja, ki zagotavljajo proizvodnjo konkurenčne produkcije, kot tudi naprej širiti investicijsko sodelovanje ter povezave v znanosti in razvoju.

Nadaljevali bomo prizadevanja za izpopolnjevanje pravno pogodbene podlage in vzpostavitev pogojev, da bi bolj učinkovito pritegnili srednja in mala podjetja, ki še ne prispevajo k temu sodelovanju v zadostni meri. Slovenski izvoz v Rusijo za slabih 50 odstotkov zagotavljata eno ali dve podjetji, medtem ko na stotine drugih proizvajalcev ni vključenih v sodelovanje. Podobno sliko lahko vidimo tudi na ruski strani. K izboljšanju nastale situacije bi lahko do neke mere pomagala tudi pričakovana odprava vizumov za kratkoročna potovanja državljanov Ruske federacije in Evropske unije, o čemer se zdaj pogajata Moskva in Bruselj.

Na katerih področjih se še uspešno razvija bilateralno sodelovanje?

Veliko vlogo v naših odnosih imajo kulturne povezave s svojo bogato in bleščečo zgodovino. Sedaj se v Sloveniji izraz kultura najbrž najpogosteje uporablja v besedni zvezi Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012. Letos tu vsak mesec nastopajo različne ruske umetniške skupine.

Menim, da je marsikdo v Sloveniji že seznanjen z aktivnostmi Ruskega centra za znanost in kulturo (RCZK), ki so ga odprli v Ljubljani aprila 2011. V prostorih centra stalno potekajo različne razstave, koncerti, seminarji, krožki in delavnice ter delujejo računalniški razredi za študij ruščine.

Ko pripovedujem o našem kulturnem sodelovanju, bi rad omenil prispevek Foruma slovanskih kultur, ki je bil ustanovljen na pobudo vodstva naših dveh držav, k ohranjanju in nadaljnjemu razvoju kulturne dediščine ter poglabljanju sodelovanja slovanskih narodov na kulturnem področju

Ob tej priložnosti bi rad izrazil globoko zahvalo Društvu Slovenija-Rusija, ki je za svoj velik prispevek h krepitvi rusko-slovenskega sodelovanja ter promociji ruskega jezika in kulture v Sloveniji leta 2011 dobilo zahvalo predsednika Ruske federacije.

Skupaj s slovenskimi kolegi delamo vse, da bi hitro razvijajoče rusko-slovensko sodelovanje na kulturno-humanističnem področju dvignili na kakovostno novo raven, ki jo že sedaj zelo pričakujejo v naših državah.

Kaj bi lahko povedali o razvoju turizma?

Tudi na tem področju, ki sedaj igra zelo pomembno vlogo v življenju ljudi, naši odnosi dinamično napredujejo. Slovenijo je lani obiskalo dobrih štirideset tisoč ruskih turistov, kar je skoraj za četrtino več kot leto prej. Najbolj priljubljen med Rusi je zdraviliški turizem, ki pritegne k počitku in zdravljenju vsakega tretjega turista iz naše države, ki pride v Slovenijo. Tradicionalno so najbolj obiskana zdravilišča v Rogaški Slatini, Portorožu, na Čatežu in v Laškem.

Ruski gostje, s katerimi imam veliko priložnosti za to, da se z njimi pogovorim, vedno poudarjajo, da jih v Slovenijo ne pritegnejo samo čudovita in razgibana narava, blago podnebje in dobre storitve, temveč tudi nadvse dobrohotni domačini, ki so tako blizu nam po svojem jeziku in navadah. Skupaj imajo vsi ti dejavniki izjemno privlačno moč. Dober sloves o Sloveniji kot deželi, kjer se lahko počutiš kot doma, se dobro spočiješ in če je treba, si tudi učinkovito izboljšaš zdravje, se v zadnjih letih v Rusiji hitro širi.

Pri nas tudi pripisujemo velik pomen razvoju turistične panoge. Na tem področju se uresničuje prav temu namenjen federalni program. Vzpostavljajo se posebne ekonomske cone. Rusija je privlačna destinacija za tuje kot tudi za domače turiste zaradi več dejavnikov - od izjemno raznovrstnih klimatskih razmer do nepričakovanega bogastva tradicij našega multinacionalnega naroda. Resne napore sedaj vlagamo v razvoj turističnega grozda na Kavkazu. Velika finančna sredstva se investirajo v oblikovanje sodobne turistične infrastrukture in postavitev športnih centrov itd. Uspešno napreduje gradnja olimpijskih objektov za zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014. Večje športnorekreacijsko središče, ki se tu gradi, bo tudi po olimpijskih igrah ostalo eden največjih turistično-počitniških centrov v Evropi in bo vabljiv tako za domače kot tudi tuje, med drugim slovenske turiste.

Nasploh število slovenskih turistov, ki obiskujejo Rusijo, zanesljivo narašča. Radi potujejo po turističnih turah v Moskvo, Sankt Peterburg, starinska mesta tako imenovanega zlatega obroča Rusije ter po Kareliji in Altaju. Marsikdo gre na zanimivo pot s transsibirsko železnico in obišče svetovno znano jezero Bajkal. Nekateri se odpravljajo na skrajni vzhod naše dežele - na Kamčatko, v po svoji lepoti edinstveno dolino z gejzirji. Razvoj turizma ne širi samo obzorij vsakega posameznika, ampak tudi ustvarja trdne vezi med ljudmi in pomaga k obojestranski obogatitvi kultur. Skratka zbližuje narode.

Menim, da lahko prav v vzpostavitvi trdnih in večplastnih prijateljskih in obojestransko koristnih povezav med narodoma Rusije in Slovenije na vseh področjih v življenju - od visoke politike do vsakdanjih stikov ljudi - vidimo glavni rezultat razvoja v preteklih dvajsetih letih. Zaradi tega lahko z gotovostjo gledamo v prihodnost naših odnosov in še naprej iščemo nove možnosti za njihov nadaljnji razvoj v prid narodov Rusije in Slovenije ter v interesu mira in razcveta na evropski celini.