Ali drugače: glede na to, da se s tem filmom, Preprosto življenje, nocoj začne 8. filmski festival Kino Otok, je mogoče reči, da bo izolsko noč in občinstvo na Manziolijevem trgu ogrel s tako imenovano "človeško toplino". Navsezadnje je tudi sama režiserka, hongkonška veteranka Ann Hui, srečna, kot je izjavila, da je posnela ta film. "Vsebuje vse elemente, ki jih imam najraje: resnična življenjska zgodba, dokumentarni pristop, lirični pridih, humor, patos, neprofesionalni igralci in kakšna velika zvezda vmes!"

Drobne zgodbe o odnosih

65-letna Ann Hui ima za sabo že 26 filmov, ki predstavljajo zelo raznolik in celo žanrsko pester opus. Rodila se je leta 1947 kitajskemu očetu in japonski materi v Mandžuriji, od koder se je družina preselila v Hongkong. Na univerzi v Hongkongu je Ann Hui diplomirala iz primerjalne književnosti, nato pa se je vpisala še na London Film School, kjer je diplomirala iz filmov francoskega pisatelja in režiserja Alaina Robbe-Grilleta. Po vrnitvi domov je začela delati v filmski industriji, kjer je postala asistentka mojstra kung-fu filmov Kinga Huja. Na eni izmed hongkonških televizij je producirala in režirala vrsto dokumentarcev za protikorupcijsko komisijo, v televizijski produkciji pa je posnela tudi tri epizode o beguncih iz Vietnama, tista z naslovom Boy from Vietnam (1978) pa je pozneje postala znana kot prvi del njene "vietnamske trilogije": drugi del je politična drama The Story of Woo Viet (1981) in tretji Boat People (1981), ki se je uvrstil v tekmovalni program festivala v Cannesu, v Hongkongu pa je bil nagrajen kot najboljši film.

Ta motiv razseljene osebe, ki se je pojavil v "vietnamski trilogiji", se je potem na razne načine ponavljal tudi v bolj osebnih oziroma avtorskih filmih Huijeve, kot je zlasti Song of Exile (1990). V njenih zadnjih filmih prevladujejo "navadne" življenjske zgodbe, v katerih gre za oblikovanje medčloveških odnosov zlasti med mlajšimi in starejšimi ljudmi, ki jih življenje že zapušča. Takšno je tudi Preprosto življenje, ki se odlikuje ne le z imenitnim portretom ponosne starke, ki vdano sprejema vse neogibnosti (ko zaradi bolezni ne more več biti hišna pomočnica, se sama umakne v dom za ostarele), marveč tudi z množico drobnih humornih momentov in seveda s "človeško platjo" filmskega producenta.

Več znamenitih imen

V tem programu letnega kina na Manziolijevem trgu bodo prikazani še Alpe Yorgosa Lanthimosa, vodilnega režiserja sodobnega grškega filma, dobitnik zlatega medveda v Berlinu Cezar mora umreti bratov Taviani, še en italijanski film, Ime mi je Li (režija Andrea Segre), ki govori o srečanju med mlado kitajsko priseljenko in starim slovanskim ribičem (Rade Šerbedžija) nekje v Beneškem zalivu, francosko-iranski film Začasne poroke v režiji Reze Serkanianna in drugi.

Zanimivi so tudi Signali, kot se imenuje program, ki je s filmi, kot so Dopisovanje: Jonas Mekas - J.L. Guerin, japonski Rez (Amir Naderi), filipinsko Stoletje rojevanja Lava Diaza ali Glorija kurb, Glawoggerjev dokumentarec o prostituciji, verjetno namenjen "tršim" cinefilm. A tu je tudi Kinobalon s filmi za otroke, izbor novejših srbskih filmov in drugi programski sklopi, ki bodo program festivala napolnjevali vse do nedelje.