Če se želite kopati v res čisti vodi, je torej treba na morje, kjer je nekoliko slabša kakovost le v Simonovem zalivu, ali pa k reki Nadiži. Rezultati iz leta 2011 kažejo, da so se visoko uvrstili tudi Soča, kopališče Vile Bled na Blejskem jezeru, Bohinjsko jezero in Kolpa.

Agencija RS za okolje sicer preverja 48 kopalnih vodah po državi. V minulem letu so analizirali več kot 433 vzorcev, ki so bili vsi skladni z mejnimi vrednostmi, več kot dve tretjini pa sta dosegali celo priporočene vrednosti, je dejala Mojca Dobnikar - Tehovnik iz agencije za okolje. Takšni rezultati Slovenijo uvrščajo na sredino lestvice evropskih držav, kjer prva mesta zasedajo Ciper, Malta, Hrvaška in Grčija. "Res pa je, da države večinoma sporočajo vrednosti kakovosti morja, medtem ko ima Slovenija večinoma celinske vode, kjer so problemi upravljanja večji," je še opozorila Dobnikar-Tehovnikova. Tudi v Sloveniji so bili denimo vzorci morja v letih 2009 in 2010 vsi zelo dobre kakovosti, leta 2011 pa je takšen rezultat doseglo 95 odstotkov vzorcev.

Kakovost kopalnih voda je tako treba spremljati redno in pogosto, tudi zunaj kopalne sezone. Rejec-Brancljeva je poudarila predvsem pomembnost opazovanja območij, na katerih obstaja nevarnost kratkotrajnih onesnaženj. Največji problemi se pojavljajo predvsem zaradi kmetijstva in odplak iz naselij.

Dobra novica za Slovence, ki jih glede na javnomnenjske raziskave zelo zanima kakovost voda in si o tem želijo informacije, pa je gotovo novost, ki jo uvajajo letos. Kopališča po vsej Evropski uniji bodo po novem namreč označena s poenotenimi simboli za kakovost kopalnih voda.