Posebnost dogodka Mladi in rebula je bila ta, kot napelje že sam naslov, da je tokrat vzel vajeti v svoje roke mladi rod vinarjev sicer uveljavljenih vinskih kleti iz rojstnega kraja rebule - Višnjevika. Družbo jim je delala prva okronana kraljica rebule Jana Drnovšček, ki je skupaj z Darinkom Ribolico iz Vinske kleti Goriška brda predstavila tudi svoje vino - vino kraljice rebule. Gre za svojevrstno posebnost, saj je kraljičino vino plod štirih različnih pristopov pridelovanja rebule iz štirih različnih kleti. Poleg Vinske kleti Goriška brda so del lanskega pridelka rebule kraljici v čast prispevali še trije priznani vinarji Aleksij Erzetič, Aljoša Sirk in Aleš Kristančič - Kristalvin.

"Rebula je sorta, ki se jo lahko s pridom izkoristi ob vsaki priložnosti. Je tudi ena redkih sort, iz katerih lahko delamo penino, sladka vina, jo staramo, maceriramo ali pa jo naredimo na klasičen način - sadno in svežo. To je naša avtohtona sorta, ki jo negujemo že stoletja, zato nikjer na svetu iz nje ne znajo narediti tako dobrega vina kot mi v Brdih," je med pokušino pojasnil Alan Kristančič, sin vinarja in direktorja Konzorcija Brda Aleša Kristančiča.

Njegov vrstnik Aljaž Sirk ga je dopolnil, da dobra rebula raste povsod po Brdih, a najboljša je vendarle iz Višnjevika: "V starih časih je veljalo, da je bila najboljša prav tista iz Višnjevika in okoliških vasi, zato so jo trgovci najprej pokupili. To pa zato, ker rebula najbolje uspeva v višjih legah. Višnjevik je 210 metrov nad morjem, kar je za rebulo idealno."

Med odlično pripravljeno vinsko degustacijo, ki so jo podkrepile tradicionalne briške kulinarične specialitete - še posebno sta teknila frtalja in v vinskem kisu popečen šalam z belo polento - nas je zanimalo, zakaj se prav Višnjevik venomer omenja kot rojstni kralj rebule. "Na bližnji vzpetini je že v srednjem veku stala graščina Rittersberg (Viteški hrib). Razvaline tega najstarejšega briškega gradu so bile vidne še med vojnama, nato pa so jih ljudje razkopali in tamkaj zasadili vinograd. Ohranil pa se je najstarejši znani zapis, ki govori o pridelavi rebule. V kupoprodajni pogodbi iz tistega časa namreč piše, da je Henrik iz Rittersberga 27. maja 1336 kupil vinograd, v katerem so vsako leto pridelali šest veder rebule," nas je v stare čase popeljal še en mladi vinar Andrej Erzetič.

Prijeten večer so zaokrožili še oljkarji iz Višnjevika, Gradnega in Krasnega, ki so med najbolj zaslužnimi za to, da se je pred 35 leti začelo oljkarstvo vračati v Brda. Predstavili so tudi dve avtohtoni briški sorti - drobnico in črnico. "Po hudih pozebah je ostalo le še nekaj dreves. Šele zadnja tri leta so si te sorte toliko opomogle, da lahko iz njih pridelujemo olje. Na ocenjevanjih po svetu dobivamo številna priznanja, saj tudi strokovnjaki poudarjajo, da čim severneje raste oljka, tem boljše olje daje. In prav Brda predstavljajo skrajni rob, kjer lahko ta žlahtna rastlina še obrodi," nam je razodel oljkar Aleš Bučinel iz Gradnega.