Samica Inja je po dveh mesecih brejosti v podzemnem brlogu skotila šest mladičkov. Tri tedne po rojstvu pa si nadebudneži že upajo pogledati na prosto. Njihova mati je še zelo previdna in jih zvabi ven samo takrat, kadar se ji zdi varno.

(Foto: Daniel Zupanc)

Jeseni 2010 sta bila iz madžarskega živalskega vrta na Dunaj pripeljana samca Dag in Ide, iz berlinskega pa samica Inja. "V kardelu volkov vlada hierarhija, na vrhu katere je enakovreden volčji par. Ide je bil že od samega začetka dominantnejši brat, zato se je spomladi paril s samico Injo, po dveh mesecih brejosti pa so se jima skotili mladički," je dejala direktorica dunajskega živalskega vrta Dagmar Schratter.

Volčji mladički so prva dva tedna po skotitvi še slepi in gluhi, zato so popolnoma nebogljeni in odvisni od svoje matere. Prve tri mesece sesajo mleko, potem pa začnejo postopoma jesti meso. Sprva imajo rjavo dlako in ne bele, kot je običajno za odrasle volkove, ki jih ta barva v snegu skrije pred plenilci. V naravnem okolju živijo polarni volkovi v severnih delih Severne Amerike, na Grenlandiji in na polarnih delih Arktike. V primerjavi z ostalimi vrstami volkov so nekoliko manjši, imajo krajši gobec in manj špičasta ušesa.

Majhni in igrivi. (Foto: Daniel Zupanc)