Gorenje: Odlično selekcionirano moštvo z le tremi tujci si je naslov v 21. ligaški sezoni v zgodovini samostojne Slovenije zagotovilo že pet krogov pred koncem. Edini poraz na igrišču (29:32 proti Loki v gosteh) je bil zaradi izključitve Gorenjcev iz lige črtan za zeleno mizo. Letošnjo sanjsko sezono bo, čeprav ostaja skoraj celoten igralski kader, težko (nemogoče) ponoviti, vprašanje pa je, kako bo igranje v zahtevni ligi prvakov vplivalo na velenjske predstave v domači ligi.

Celje Pivovarna Laško: "Če bi mi kdo pred začetkom sezone ponudil, da bomo pokalni zmagovalci Slovenije, polfinalisti evropskega pokala pokalnih zmagovalcev, drugi v slovenski ligi in da si bomo priigrali nastop v ligi prvakov, bi takoj podpisal. Ne samo enkrat, ampak stokrat," je po zmagi pred dvema tednoma proti Cimosu v Zlatorogu (24:23), s katero so si pivovarji zagotovili končno drugo mesto, dejal njihov trener Vladan Matić. Njegov "otroški vrtec", okrepljen s starejšimi in izkušenimi igralci (Metličić, Perić, Toskić, Žvižej...), je vrnil nasmeške v mesto ob Savinji, pravi zrelostni izpit pa bo igranje v evropski ligi prvakov. Kljub močni opoziciji klubsko vodstvo vztraja pri svoji viziji, čaka pa ga še ena zahtevna naloga - v Zlatorog vrniti gledalce.

Cimos: Po sanjski minuli sezoni, v kateri so osvojili tri lovorike (slovensko prvenstvo in pokal, evropski pokal challenge), Primorci v letošnji niso obogatili klubskih vitrin. Davek na fantastične predstave in dosežke v Evropi so Koprčani plačali v slovenski ligi in pokalu, poškodbe in utrujenost igralcev v dolgi in naporni sezoni (Cimos je odigral 50 uradnih tekem) pa so veliko prispevale k šele tretjemu mestu v končnici za prvaka. Tudi neposredni dvoboji s Celjani so pokazali Cimosovo nemoč: na petih medsebojnih tekmah so izbranci trenerja Fredija Radojkoviča igrišče štirikrat zapuščali poraženi, za nameček pa so jim pivovarji odpeljali še Sebastiana Skubeta.

Trimo: Klubska usmeritev (pomlajevanje ekipe in naslonitev na domače igralce) se je izkazala za zadetek v polno. Ekipa trenerja Ivana Vajdla je prepričljivo osvojila četrto mesto in si skupaj s Cimosom priigrala nastop v novoustanovljeni ligi Evropa (združitev pokala EHF in pokala pokalnih zmagovalcev). Že v rednem delu tekmovanja so Dolenjci zbrali 22 točk, predvsem po zaslugi izkupička v februarju in marcu, ko so na zadnjih štirih tekmah štirikrat zmagali, od tega kar trikrat v gosteh (Krka, Maribor, Ribnica). Da Trebanjcem še precej manjka (kakovosti in izkušenj igralcev) do najboljše trojice, kaže podatek, da proti njej na dvanajstih tekmah niso osvojili niti točke.

Maribor Branik: Največje razočaranje končnice in celotnega tekmovanja. Po imenih igralcev so bili Mariborčani (vsaj na papirju) tisti, ki naj bi resneje ogrozili vodilno trojico. Toda že v rednem delu lige so osvojili le 17 točk (toliko kot Krško) od možnih 40, v končnici za prvaka pa samo sedem od dvajsetih. "Kiksali" so proti objektivno slabšim nasprotnikom tako doma (Ormož, Trimo, Ribnica...) kot v gosteh (Krka, Ribnica, Izola, Krško...), na štirih tekmah po štirikrat izgubili z Gorenjem in Cimosom, medtem ko so Celjanom doma odščipnili tri točke (zmaga s 26:25 v rednem delu in remi 29:29 v končnici). Za nameček so zaradi šele petega mesta ostali tudi brez igranja v Evropi v novi sezoni.

Krško: Moštvo trenerja Uroša Šerbca ob vrnitvi med najboljše ni le uresničilo osnovnega cilja (obstanek v ligi), ampak se je celo uvrstilo v končnico za prvaka. A med elitno šesterico sta se očitno pokazala prehitra zadovoljitev z doseženim in posledično pomanjkanje motiva, zato so Krčani na desetih tekmah prav tolikokrat izgubili s povprečno razliko osmih zadetkov.