Tudi okoliški prebivalci pravijo, da z Romi iz Loke nimajo nobenih večjih težav, razlogov za obiskovanje naselja menda nimajo niti policisti. "Z njimi smo večkrat igrali celo nogomet," se spominja Marjan Arh iz Leskovca pri Krškem. Toda kjer ni težav, te kmalu pridejo, pravijo ljudje. Pred 15 leti denacionalizirano 8 hektarjev obsegajoče zemljišče, v delu katerega se stiska 8 omenjenih romskih hiš, je leta 2009 kupila ljubljanska družba SI investicije lastnika Iztoka Starca, ki tam načrtuje gradnjo 60 vrstnih hiš. Med Romi je nastal preplah.

O preselitvi nočejo slišati

"Novi lastnik je bil tu pred enim letom dni in ni nič rekel, da se nas namerava znebiti zaradi pozidave te parcele. Izvedeli smo iz medijev. Kam pa naj gremo? S socialno podporo si ne moremo ustvariti novih domov," se zaskrbljeno sprašuje Roman Kovačič, katerega oče se je v Loke priselil pred 60 leti. Da bi nekako poiskali pot do rešitve, so člani romskega društva Mosto pripravili okroglo mizo, na katero so povabili predstavnike države, občine ter vrsto drugih organizacij, ki se tako ali drugače srečujejo z romsko problematiko pri nas.

Ločan Moran Jurkovič - Dane ponuja na videz enostavno rešitev: "Preselitev v Kerinov Grm (legalizirano romsko naselje v občini Krško, op. p.), kar je ponudila občina, za nas ni sprejemljivo. To je geto, v katerem bo kmalu zmanjkalo prostora. To zemljo tukaj naj od lastnika s pomočjo države kupi občina in bomo odplačevali na obroke."

Lastnik je Romom zemljišča, na katerih prebivajo že približno 70 let, ponudil v odkup po ceni 75 evrov za kvadratni meter, kar pa je še za občino preveč. Na omizju je v imenu občine govoril Zdravko Pilipovič, ki je navzočim oznanil, da župan pri prvotno ponujeni ideji o preselitvi v Kerinov Grm ne vztraja ter da se vse bolj ogreva za ureditev njihovega bivanja na obstoječi lokaciji. Takšno rešitev pa lahko prepreči postavljena astronomska cena, ki poleg tega velja ob pogoju, da občina odkupi vseh 8 hektarov. Tudi to je za občino nesprejemljivo.

Z zemljo kupil še ljudi

Temperatura omizja je vidno zrasla, ko je Pilipovič začel navajati nekaj za občino olajševalnih okoliščin, a dalj od navedb, da občina zgolj upošteva zakonodajo, da so vse romske hiše v naselju zgrajene na črno ter da ne obstaja noben dokument, ki bo dokazoval, da je nekdanje Gozdno gospodarstvo iz Brežic leta 1948 Romom res podarila zemljišče na Lokah, ni prišel, saj ga je prekinilo več navzočih. Blaž Kovač iz slovenske Amnesty International je opozoril, da so zakoni namenjeni reševanju in ne povzročanju problemov, medtem ko je Alenka Janko Spreizer s fakultete za humanistične študije poudarila dejstvo, da je lastnik z zemljo kupil še ljudi, do česar ne bi smelo priti. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je izrazila pomisleke, da bi občina Krško v nastalem spornem primeru lahko prevzela vlogo mediatorke ter se zavzela za čimprejšnjo ugotovitev pravnega statusa prebivalcev Lok.

Živijo na Lokah, prijavljeni v Krškem

Novi prebivalci naselja se zaradi pojava novega lastnika v skladu z nedavno spremenjenim zakonom nimajo več pravice prijaviti na dosedanjem naslovu Loke 20, temveč na naslovu krškega centra za socialno delo, kjer je po zadnjih podatkih prijavljenih že 52 pripadnikov romske skupnosti iz Loke in Rimša. Posledice izvajanja tega zakona so med drugim tudi te, da otroci zaradi spremembe naslova in s tem šolskega okoliša ne bodo mogli več obiskovati specializirane šole za delo z romskimi otroki v Leskovcu, temveč bodo morali hoditi v oddaljeno Krško, kar je v vseh pogledih nesprejemljivo.

Proti koncu živahne razprave, v kateri so sodelovali še predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, član vladne komisije za spremljanje ukrepov za zaščito romske skupnosti in policijski inšpektor Branko Novak ter nekateri drugi, je Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov Slovenije predlagal, naj zaradi resnosti problematiko Lok uvrstijo na naslednjo sejo občinskega sveta ter naj vse vpletene strani takoj začno pogovore. "Če že mora priti buldožer, naj gradi in ne ruši," je pribil Rudaš.