A se nam je zareklo. Trenutno je namreč v Sloveniji kar šest maratoncev, ki imajo v žepu normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu: trije moški - Primož Kobe, Anton Kosmač in Mitja Kosovelj - in tri ženske - Žana Jereb, Daneja Grandovec in Neža Mravlje.

Eden med njimi se lahko pohvali z normo A. Primož Kobe je namreč letos v Linzu tekel pod dvema urama in 15 minutami. Novomeščan bo torej zanesljivi udeleženec olimpijskega maratona, pridruži pa se mu lahko še en slovenski tekač, če doseže normo A, kar pa je malo verjetno (norma B znaša dve uri in 18 minut). Pri ženskah je slika drugačna, saj imajo vse tri tekmovalke normo B (znaša dve uri in 43 minut, norma A je šest minut manj). Če nobena tekmovalka pred Londonom ne bo tekla norme A, bo na tekmo vseh tekem odpotovala ena. Vrabčki na veji pa čivkajo, da naj bi bila to Žana Jereb, ki se z maratonom resneje ukvarja šele zadnje leto, pred tem pa je bila odlična košarkarica, tudi slovenska reprezentantka.

Maraton ima v Sloveniji tradicijo. Malo je Slovencev, ki ne poznajo Mirka Vindiša, vrhunskega maratonca na velikih tekmovanjih, in Romana Kejžarja, s časom 2,11:50 slovenskega rekorderja. In Heleno Javornik, slovensko rekorderko (2,27:33), ki je bila sicer v jeseni športne poti kaznovana z dveletno prepovedjo nastopanja zaradi uporabe eritropoetina.

"Strinjam se, da kakšne posebne povezave med košarko in maratonom ni. K teku me je vleklo veliko, hitro sem napredovala. Ko sva začela sodelovati z Romanom, so šle stvari še hitreje naprej," je začetek maratonske poti opisala Žana Jereb ter nadaljevala: "Zaenkrat nimam zagotovljenega nastopa v Londonu, a se vseeno intenzivno pripravljam na olimpijski nastop. Start bo sicer dokaj pozno, ob 11. uri. Če ne bom imela poškodb in če bodo razmere dobre, si lahko obetam osebni rekord."

Daneja Grandovec je bila v atletskem svetu znana kot tekačica na srednje in dolge proge, predvsem v teku na 3000 metrov z zaprekami. "Še vedno me mika steza, ki se ji bom v nadaljevanju kariere več posvetila," pravi Grandovčeva. "Moja želja v prihodnosti je, da bi pretekla 100 kilometrov. Maratonskemu treningu se posvečam po planu. Sicer mi tek še vedno pomeni rekreacijo, saj hodim v službo. Svoj rezultatski cilj v maratonu sem dosegla, čeprav nikoli resnično nisem verjela, da mi lahko uspe takšen rezultat," je pojasnila Neža Mravlje.

"Veseli me napredek, ki je prisoten ves čas moje kariere, odkar sem se odločil, da se resneje posvetim teku. Po 14 mesecih sem prišel do olimpijske norme B, deset mesecev kasneje do norme A. Glede na to, da sem normo v Linzu dosegel z izjemnim finišem, sem prepričan, da imam še rezerve. Menim, da sem že v tem trenutku sposoben teka pod 2,13. Naredil bom vse, da moj trener Roman Kejžar nekoč ne bo več državni rekorder v maratonu," je optimističen načrt opisal 31-letni Primož Kobe, ki pričakuje drugega otroka, kot pravi Novomeščan pa se rad usede tudi na cestno kolo. "V naslednji sezoni bom spremenil taktiko treniranja in se bolj posvetil vadbi na stezi. Poskušal bom izboljšati osebne rekorde na krajših progah in izkušnje v nadaljevanju unovčiti tudi v maratonu," je nadaljeval Kobe. "Na misel mi ne pride, da bi po neuspešnem nastopu v Linzu vrgel puško v koruzo. Trdo bom treniral in poskušal doseči normo A za nastop na velikem tekmovanju," pa je obljubil Anton Kosmač.