Škrlec meni, da je vlada ravnala nezakonito, zato je že napovedal, da bo pred upravnim sodiščem sprožil upravni spor in obenem zahteval začasno zadržanje izvrševanja te odločbe, saj mu vlada z odpravo imenovanja odvzema pravico, ki mu je bila že pravnomočno priznana.
Tudi v uradu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja so nad takim ravnanjem vlade zelo neprijetno presenečeni. "Vlada je s to odločitvijo prvič neposredno in brez sodelovanja tožilstva posegla v strukturo vodstva kakšnega državnega tožilstva. Pri tem je zlasti skrb zbujajoče to, da gre za poseg v vodstveno strukturo, kar slabi položaj tožilstva tudi pri izvrševanju njegovih temeljnih funkcij. O tem dejanju vlade, za katero ni pravne podlage, nismo bili seznanjeni," so ogorčeni v Fišerjevem uradu.
Ta odločitev vlade pa vendarle ni presenečenje. Kot je znano, je Škrleca za generalnega direktorja na predlog generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja tik pred odhodom z ministrskega položaja imenoval Aleš Zalar. Takrat je imenovanje Škrleca najostreje kritiziral prav Vinko Gorenak, ki je bil še opozicijski poslanec. Zalarju je očital sporno kadrovanje, trenutnemu državnemu sekretarju Škrlecu pa, da "si je v zakon zapisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu".
Škrlec je med drugim prepričan, da vlada nima nadzorstvene pravice, na podlagi katere bi lahko odpravljala odločbe, ki jih izdajajo ministri kot nosilci politične funkcije. Pojasnil je, da bi morala vlada, če meni, da je zaradi njegovega imenovanja prišlo do kršitve zakona v škodo javnega interesa, sprožiti upravni spor.
Če sodišče odločitve vlade o odpravi imenovanja ne bo zadržalo, Škrlec formalno ne bo več generalni direktor vrhovnega državnega tožilstva, bo pa imel generalni državni tožilec možnost, da ga pooblasti za opravila, ki jih opravlja generalni direktor. "Če sodišče odprave imenovanja ne bo zadržalo, imam občutek, da se bo to tudi zgodilo," je še dejal Škrlec.
