Tekmovanje se tako prihodnje leto seli v deželo Abbe, kar naj bi bil tudi vzrok, da se vsako leto znajde med favoriti. "Ko pomislim na Švedsko, vidim naravo, čisti zrak, vodo in vse organsko," je na novinarski konferenci po nastopu že začela oglaševati svojo domovino Loreen. Član švedske organizacije je hitel pojasnjevati, da imajo v Stockholmu in drugih mestih dovolj dvoran, v katerih bodo lahko izpeljali prihodnje evrovizijsko tekmovanje, čeprav zagotovo manj razsipno kot letos.

Buranovskim babuškam je s svojimi skoraj brezzobimi zgubanimi obrazi in mladostno pesmijo Party for everybody (Zabava za vse) uspelo navdušiti zbrane v dvorani, ki so jih z odra pospremili s stoječo ovacijo. Evropa je dokazala, da ima smisel za humor in da zna na Evroviziji nagraditi tudi nenavadnost. To so dokazali tudi pri predstavniku Srbije Željku Joksimoviću, ki je navdušil s svojo žalostinko, čeprav je pel v srbščini. Najbolj nepravično je na četrtem mestu pristal Azerbajdžan, saj tako pesem When the music dies (Ko glasba umre) kot tudi Sabina Babayeva nista izstopali, za visoko uvrstitev pa je, kot so na družbenih omrežjih poudarjali mnogi, poskrbela kuhinja.

Največ aplavzov že med nastopom bo domov odnesla Rona Nishilu iz Albanije, ki je z neverjetnim glasom in pesmijo Suus ponovno jemala dih Evropejcem. Nagrajena je bila s petim mestom, čeprav bi se, če iz nerazumljivih razlogov ne bi točk podeljevali predstavnikoma Irske in Turčije, lahko uvrstila še višje. Za svoj videz sta bila nagrajena predstavnika Estonije in Nemčije, saj tako bleščeče belih nasmehov ni imel nihče izmed drugih moških pevcev. Nemca Romana Loba, sicer po poklicu mehanika, ki ga je iz delavnice pod žaromete spravil Stefan Raab, bi lahko ocenili za žgočega, saj je za še nekaj stopinj Celzija bolj vroč od že tako vročega Tila Schweigerja.

Med prvo deseterico se je uspelo prebiti tudi "dvema izmed velikih petih" - Italiji in Španiji. Nina Zilli je svetu sporočila, da je Amy Winehouse še živa, zaradi uvrstitve na deseto mesto pa je Pastora Soler zadovoljila prošnje svoje domovine, ki trenutno nima denarja za organizacijo tako razkošnega tekmovanja. Na predzadnjem mestu je pristal predstavnik Velike Britanije, Engelbert Humperdinck, ki je v Baku romal zaradi izkušenj in znanja - nekaj, kar mladih glasovalcev očitno ne prepriča več. Čeprav so spletne stavnice Veliki Britaniji napovedovale kar visoko uvrstitev, je Humperdinckova balada vseeno bolj primerna za plesne večere, ki jih hoteli organizirajo ob sobotah, udeležijo pa se jih tisti, ki še vedo, kaj so to klasični plesi, in ne za mlade, ki "plešejo tako, kot želijo, povsem svobodno, samo da izražajo čustva".

Z nafto bogat Azerbajdžan, kjer menda liter dizelskega goriva stane samo 45 centov, se je z organizacijo Evrovizije izkazal. Razkošna dvorana, vstopnice za 250 evrov, varovanje na nivoju in promocija države v najlepši, če ne celo zlagani luči so zagotovo poskrbeli za množice turistov v prihodnjih letih. Med mnogimi kontroverznostmi, ki so spremljale letošnjo Evrovizijo, nam je tik pred finalom prišla na uho novica, da so oblasti v Bakuju pobile več sto potepuških psov in mačk. Mesto, ki je hotelo v pičlem letu karseda izboljšati svoj videz, namreč nima zavetišč, zato so brezdomne živali raje postrelili in njihova trupla zažgali. Za vsakim bliščem se skriva beda, organizirati tako razkošno tekmovanje, za katero je v žep segel celo sam predsednik države Ilham Alijev in za delegacije kupil nove avtobuse z usnjenimi sedeži v času, ko revne prebivalce sveta dušijo z varčevalnimi ukrepi, bogati pa ne vedo več, za kaj bi še zapravljali, je nekaj, na kar se bomo očitno morali navaditi.