Motnje vida so pri starostnikih ena najpogostejših zdravstvenih težav. S staranjem normalno delovanje očesnih tkiv slabi, vidna sposobnost se zmanjšuje, kar vodi v eno od motenj vida. Najpogostejši vzroki za motnje vida pri starostnikih so:

- Starostna daljnovidnost (prezbiopija),

ki nastane zaradi vse manjše sposobnosti prilagajanja ukrivljenosti leče in s tem njene lomnosti.

- Siva mrena (katarakta)

nastane zaradi postopnega kaljenja očesne leče, kar vpliva na prehod svetlobe do mrežnice. Oko postane bolj občutljivo, pojavijo se težave zaradi bleščanja, znižane kontrastne občutljivosti in vidne ostrine ter izpadi v vidnem polju. Ko te težave postanejo preveč moteče, je treba motno lečo operativno odstraniti in jo nadomestiti z umetno. Operacija sive mrene je najpogostejša operacija pri ljudeh, starejših od 65 let. Z razvojem operativne tehnike je postala zelo elegantna operacija, ki jo izvajajo zdravniki ambulantno in traja okoli 15 minut. Po operaciji se vidna funkcija izboljša, v večini primerov se vidna ostrina popravi na normalno.

- Diabetična retinopatija

je le ena izmed bolezni, ki ogrožajo sladkorne bolnike starostnike, vendar pa najpogosteje močno ogrozi vid. Bolezen se kaže s poslabšanjem vida, zato jo je sprva težko prepoznati. Zgodnejše znake bolezni je mogoče zaslediti le z dobrim oftalmološkim pregledom. S pravočasnim in pravilnim zdravljenjem se lahko izognemo prehitremu napredovanju bolezni in izgubi vida. Zato je ključnega pomena redno pregledovanje oči sladkornih bolnikov.

- Starostna degeneracija rumene pege ali makule (SDM)

je v razvitem svetu vodilni vzrok funkcionalne slepote pri ljudeh po 50. letu starosti, s staranjem pogostost bolezni strmo narašča. Prve simptome SDM le težko prepoznamo, saj nima tipičnih znakov bolezni. Z napredovanjem pa se bolezen pokaže z nepravilno sliko (npr. ravne črte se nam zdijo ukrivljene). Pri napredovali SDM ljudje izgubijo vid v centralnem delu vidnega polja, torej ne vidijo več stvari, ki so tik pred njimi, skrajni periferni del vidnega polja pa ostane. Večina ljudi ima nevaskularno ali tako imenovano suho obliko SDM, pri kateri se vid postopno zmanjšuje. Od 80 do 90 odstotkov nagle in hude izgube centralnega vida pri SDM pa je posledica vaskularne ali tako imenovane vlažne oblike SDM, kjer do izgube vida pride v nekaj tednih. Šele zadnjih nekaj let imamo možnost zdraviti to vrsto sprememb z biološkimi zdravili.

- Primarni glavkom odprtega zakotja

nastane zaradi povečanega tlaka v očesu, ki trajno poškoduje mrežnična živčna vlakna. Je drugi najpogostejši vzrok slepote v razvitem svetu. Sprva ne povzroča težav, znaki pa se pokažejo, ko je bolezen že napredovala. Ljudje z napredovalim glavkomom odprtega zakotja se težje znajdejo v mraku, imajo znižano kontrastno občutljivost, se slabše prilagodijo na temo, oži se jim vidno polje in zmanjša vidna ostrina. Nezdravljen glavkom vodi v slepoto. Ključna sta čim hitrejša diagnoza in ustrezno zdravljenje. Začetni glavkom lahko ugotovimo le z natančnim oftalmološkim pregledom, ki vključuje tudi merjenje očesnega tlaka, določitev vidnega polja in pregled očesnega ozadja. nj