Vzrok slabega zadaha so bakterije, ki pri pridobivanju energije razgrajujejo beljakovine na manjše sestavne dele (aminokisline). Pri razgradnji nekaterih se sproščajo hlapljive žveplene snovi, ki povzročajo neugoden zadah. Če imajo pogoje za življenje in delovanje v ustni votlini in njeni neposredni bližini (nos, obnosne votline, žrelo in grlo), se pojavi zadah.

Slab zadah ne predstavlja samostojne, ampak je kazalnik neke druge bolezni ali motnje v ustih ali neposredni okolici. Ločimo pravi ustni zadah iz ust ali nosa, ki ga lahko tudi objektivno dokažemo (naprave...), in nepravi zadah ali psevdohalitozo, pri čemer pa motnje ne moremo dokazati ali objektivizirati. Pri slednjem pojavu je treba ločiti halitofobijo ali dobesedno strah pred zadahom iz ust.

Kaj povzroča slab zadah?

Vzroki slabega zadaha so skoraj vedno v ustni votlini. Najpogosteje se dotikajo jezika in v precej manjši meri parodontalne bolezni oziroma bolezni obzobnih tkiv. Dve tretjini vseh mikroorganizmov se zadržujeta na jeziku, kjer imata najbolj ugodne pogoje za razmnoževanje. Tudi bolezni obzobnih tkiv prispevajo svoj delež (10 odstotkov) k slabemu zadahu. Raziskave so pokazale tesno povezavo med stopnjo razvitosti parodontalne bolezni in količino žveplenih snovi (ki povzročajo zadah ) ter povezavo med terapijo parodontalne bolezni in zmanjšanjem ustnega zadaha.

Kariozne lezije predstavljajo manjši delež vzrokov za ustni zadah. Karies celo povzroča spust vrednosti pH v ustni votlini in s tem do neke mere kompenzira alkalnost le-te, ki se pojavlja ob ustnem zadahu.

Tudi nekateri pacienti, ki nosijo protezo, lahko razvijejo slab zadah. Vzrok temu je po navadi slaba higiena proteze in posledična infekcija mehkih tkiv pod protezo. Čiščenje proteze in njeno odstranjevanje iz ust ponoči po navadi zadostujeta za izboljšanje stanja.

Slab zadah je lahko tudi posledica rakavih obolenj in njihovih zdravljenj, uživanja nekaterih zdravil, pa tudi čustvenega stresa.

Zadah ni le estetska težava

Problematiko zadaha so dolgo razumeli kot "estetski" problem, ki so ga reševali s prikrivanjem samega simptoma z uporabo sredstev z močnejšim in prijetnejšim vonjem. Preprečevanje in zdravljenje ustnega zadaha je s stališča stomatologije dejansko zdravljenje bolezni, ki povzročajo zadah. S strokovnega stališča se torej pri zdravljenju v prvi vrsti uporablja profesionalno čiščenje oblog vključno z luščenjem in glajenjem korenin (parodontološko zdravljenje). Zaradi lažjega načina preprečevanja zadaha je danes najbolj razširjena oblika terapije z uporabo raztopin, ki vsebujejo snovi za zmanjševanje števila bakterij v ustni votlini.

Glede na to, da se dve tretjini vseh bakterij zadržujeta na jeziku, njihova količina pa je najbolj odvisna od jezičnih oblog, je odstranjevanje teh največkrat najboljša terapija zadaha. Odstranjujemo jih s posebnimi ščetkami in pastami za čiščenje jezika, dvakrat do trikrat na dan, kot dodatek k normalni zobni higieni. Siljenje na bruhanje bo ponehalo ob rednem čiščenju in z zapiranjem oči med čiščenjem.