Bolezen v ustni votlini lahko prizadene zobe, to je povzroči karies ali prizadene mehka tkiva ob zobu ali dlesen, čemur rečemo periodontitis. "Karies na zobu najprej vidimo kot bel madež, pozneje pa že rjav zob, kar je znak, da je bolezen napredovala, in navadno zob takrat že boli. Bolna dlesen pa je otekla, temno rdeča in modrikasta ter na dotik zakrvavi. Periodontitis, vnetje obzobnega tkiva (star izraz je parodontoza), je lahko površinski, prizadeta je le sluznica, ali pa zajame globlje ležišče zoba in obzobno kost, ko lahko zaznamo že majavost zobovja," pojasni bolezenska stanja, ki najpogosteje prizadenejo izjemno pomemben, a prepogosto spregledan del prebavnega sistema, Samo Trost, dr. dent. med., iz Zobne ordinacije Trost v Ljubljani.

Prehrana vpliva na razvoj bolezni

Ob škodljivosti hrane, polne sladkorja, barvil, dodatkov in osiromašene hranilne vrednosti, se postavi vprašanje, kako ta vpliva na naše zobovje in dlesni. "Pradavno, sploh ko še ni bilo ognja in so ljudje hrano pojedli nepredelano, je bilo kariesa malo. Podobno kot danes pri divjih živalih. Vnetja dlesni zaradi zobnih oblog (kamna) so praljudje verjetno imeli, a sklepam, da zaradi močne kosti zobje niso izpadli. Prej pa je prišlo do obrabe griznih površin, ker so močno žvečili. Verjetno so bili pogosti poškodbe in zlomi zob, ki so, nezdravljeni, povzročali bolečine in granulome," svoje videnje predstavi Samo Trost, dr. dent. med., in kot zanimivost doda, da so imeli tedaj ljudje več zob kot danes, vsaj štiri ali osem več, ker so jih potrebovali za žvečenje tedanje hrane. "Pozneje so v vseh civilizacijah zaradi kariesa bolj trpeli bogati, ker so uživali več sladkorja in so na splošno jedli bolj nezdravo hrano kot revni. So si pa že lahko privoščili zdravnike, ki so, glede na zgodovinske vire, imeli neko praktično znanje o zobovju," poudari pomembno povezavo med prehrano in razvojem bolezni sogovornik.

Za ljubitelje čokolade rešitev

"Neposredno so večinski vzrok za karies razpadajoči ostanki hrane na zobni površini, vneto dlesen pa praviloma vidimo ob vsakovrstnih tujkih, ki se dalj časa dotikajo dlesni (kamen, ostanki hrane, prevelike plombe in prevleke, ortodontski elementi)," pojasni dejavnike tveganja za razvoj bolezni ustne votline Trost in poudari, da je najmočnejše orožje za preprečitev razvoja bolezni učinkovita higiena, ki zagotovi odličnost zob in dlesni. "Osnovno pravilo je, da v nekaj urah po obroku odstranimo vse ostanke, kakor koli, s čimer koli, in to dosledno. Kisle snovi pa je treba sprati takoj po zaužitju (limone, kis)," poudari sogovornik, ki meni, da kislih snovi ni treba opustiti, le usta si je treba po njih sprati. Za vse ljubitelje čokolade pove tudi to, da čokolada sama po sebi ni nevarna, škodljiva je kislost, ki se pozneje pojavi v ustih zaradi presnove sladkorja, do česar pa pride šele po nekaj urah in imamo torej med tem dovolj časa za čokoladni užitek ter za to, da si nato očistimo zobe.

Kaj pa če nas že pestijo težave?

"Težave rešimo preprosto, z obiskom pri zobozdravniku, ki odstrani vse obloge, postopno zamenja neprimerne izdelke in nas usmerja pri ustni negi. Po navadi tretji dan po temeljitem strokovnem čiščenju in ob primerni domači negi dlesen ne krvavi več. V tem času se bolna sluznica namreč odlušči in v pravih pogojih jo nadomesti zdrava. Če zakrvavi še kje, po navadi je to pri nitkanju, je vzrok preširoka plomba ali prevleka," strah pred obiskom zobozdravnika odpravi sogovornik, ki nam polaga na srce, da z rednimi pregledi ne odlašamo.

Kaj pa stres?

Glede na to, da je znanost že pred desetletji potrdila povezavo med izpostavljenostjo stresorjem in somatiko telesa, se zdi vredno navezati vpliv tega na bolezni ustne votline. "Stres bolj kot zobe prizadene mehka tkiva, na sluznici se pojavijo afte in na ustnici herpes. Možen je periodontitis, zaradi slabše odpornosti se razmnožijo mikroorganizmi, dlesen krvavi in možna je povečana majavost zob. Dobra higiena in strokovna pomoč te težave preprečita," o zanimivi korelaciji med psiho in telesom pove Samo Trost, dr. dent. med., in doda, da ko smo dalj časa pod stresom, nas lahko boli avitalen, zdravljen zob, ki sicer ne boli. Tedaj pomagata izdatna nega in antibiotik.

Premik v glavah nujen

V časih, ki so nas objeli in v katerih je zategovanje pasu vedno bolj pravilo kot izjema, postaja skrb za zobovje še posebno problematična, saj se zdi, da je kakovostna protetika vedno bolj nedosegljiva. Ob tem pa še vedno velja navada, da mnogi raje vložijo denar v malce boljši avto ali potovanje kot pa v zobe, ki nekako tiho čakajo na svojo priložnost. Ravnamo prav? "Dana nam je svobodna volja. Avtomobil moške osreči, medtem ko obisk pri zobozdravniku ne. Ker so ogroženi naš čas, ego in denar. V Švici že dolgo velja pravilo, da popravilo vseh, srednje uničenih zob velja enako kot manjši avto, račun za popravilo zelo slabega zobovja pa je v vrednosti limuzine. Moški bo šel k zobozdravniku, ko ga boli ali ko ga pošlje žena. Večina pa s tem v nedogled odlaša. Dejansko je bolj modro skrbeti za usta sproti, z vestno domačo nego, in vsako poškodbo popraviti takoj, ko je majhna. Tako imamo z najmanj izdatki največ svojih zob," modrost redne oskrbe za konec poudari sogovornik.