Prvo uradno srečanje s predstavniki književnega poklica, ki ga je pripravil Slovenski center PEN, se zdi zakasnelo tudi zato, ker je bilo področje knjige poleg filmskega izpostavljena tema kulturne politike zadnjih treh mesecev. Optimistično naravnanim nagovorom vabljencev navkljub sta dobri dve uri razprave razkrili, da ministrova stališča in pogledi večidel ostajajo močno drugačni od teh, za katere se zavzemajo predstavniki literarne skupnosti.

Javni agenciji na trgu

Ker je PEN debatni večer naslovil vprašalno, "Dialog ali podrejanje?", je Turk zavrnil idejo, da bi bili ukrepi sedanje vlade na področju kulture namenjeni podreditvi tega družbenega podsistema. Ponovil je nekatera svoja stališča o Javni agenciji za knjigo (JAK) in Slovenskem filmskem centru (SFC), ki sta sicer ostali samostojni, a jima bo ministrstvo v prihodnje zagotavljalo plače za največ tri uslužbence. "Štejem za nemajhen dosežek ministrstva, da smo agenciji ohranili samostojni. Ustanovljeni sta bili s ciljem, da nista le posrednika javnih sredstev, ampak da kombinirata sredstva, ki se jih da pridobiti od tretjih virov, od mecenov, na trgu in drugače, kar potem vse skupaj plasirata proti ustvarjalcem." Uradno se sicer večera ni udeležil noben predstavnik JAK, a postopanje ministrstva je direktor Slavko Pregl kot neustrezno zavrnil že v nagovoru, objavljenem na spletni strani JAK. Čeprav je ta neproračunska sredstva za svoje prijavitelje pridobivala že doslej, Pregl zagotavlja, da "za svoje plače in za stroške delovanja, kot zdaj zahteva ministrstvo, javna služba na trgu ali na evropskih razpisih denarja ne more pridobivati. Tega ne počne nobena primerljiva agencija v Evropi."

Razprava se je ustavila tudi pri področju filmske politike, kjer po Turkovih besedah trenutno vrednotijo ideje, kako pridobivati sredstva za slovenski film iz drugih virov, kot primera je omenil internet in prodajo kinovstopnic tujih filmov, omenil pa je tudi zamisel o oprostitvi davka za tiste, ki bi prišli filme snemat iz tujine. Predstojnik katedre za zgodovino in teorijo filma in televizije na AGRFT Igor Koršič je Turka opozoril, da se le s trojico zaposlenih na SFC morda vseh novih idej ne bo dalo aplicirati, ministra pa je hkrati vprašal, ali drži, da je ministrov svetovalec za film režiser Mitja Okorn, kar je Turk zanikal. Opozoril pa je na klane, ki naj bi jih nerazumno skrbelo, s kom se minister pogovarja in komu prisluhne.

Preobčutljivost vlade

Žiga Turk sicer avtonomnost obeh agencij prepoznava kot "neko dodano vrednost", vendar je bil v razpravi skeptičen, da so kot take absoluten garant neodvisnosti in nepolitičnosti. "Pa menda ne boste trdili, da so se do leta 2008 knjige izdajale v večji meri politično? In ne boste trdili, da je film Jaz sem Janez Janša sredstva dobil po nepolitičnih kriterijih?" Kulturnik in politik Tone Peršak se je odzval s stališčem, da je problem ravno v tem, da odločanje v mnogih primerih ni bilo nepolitično, kar tudi upravičuje avtonomijo agencij. "Ne rečem, da je politično v vseh ali v večini primerov, v mnogih primerih pa je." Turk meni, da je odločanje o knjigah, filmih in programih nasploh manj odvisno od formalne organiziranosti institucije, pač pa od posameznikov, ki so "zavezani profesionalnim, umetnostnim in znanstvenim kriterijem".

Razprave se je udeležil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, ki meni, da je Turk v svojem govoru stopil na banano, ko je omenil film Jaz sem Janez Janša, saj "to govori o neki občutljivosti te vlade," ki jo je občutil tudi na lastni koži. "Dejstvo je, da je ta vlada naščuvala najemnike v rumeni štampi, ki po vrsti napadajo vse pisatelje, ki so se kakor koli kritično izrazili o tej vladi." Prav preobčutljivost vlade je kriva, da niso začeli dialoga prej kot po 100 dneh, saj z njim ne bi prišlo do marsičesa, kar so obsojali ali sprejemali kot ogrožanje kulturnega življenja, je prepričan Taufer.