Grškim volivcem je hotela sporočiti, da mednarodni posojilodajalci ne bodo odstopili od zahtev po varčevalnih urepih, ter jih pozvala, naj začnejo plačevati davke. Grčija bo po njenih besedah dobila denar le, če bo izpolnila te zahteve.
Na vprašanje, ali je ne skrbi, da si v Grčiji nekatere nosečnice ob porodu ne morejo več privoščiti babice, nekateri bolniki pa ne zdravil, ki jih nujno potrebujejo za preživetje, je odgovorila: »Bolj me skrbi za otroke v kaki vasici v Nigerju, ki imajo le dve uri pouka na dan in kjer si tudi po trije delijo stol v šoli. Pri tem pa gorijo od želje, da bi se izobrazili. Na te otroke mislim ves čas. Prepričana sem, da potrebujejo veliko več naše pomoči kot ljudje v Atenah.«
Pri Grkih jo moti predvsem to, da jih veliko ne plačuje davkov, zaradi česar je po njenih besedah njihova socialna država na psu. Poudarila je, da Grčija od Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ne bo deležna posebne obravnave, saj mora MDS poskrbeti tudi za države v razvoju in zato nima slabe vesti, ko je treba bogati državi naložiti težke pogoje. »Moja naloga je, da stvari imenujem s pravim imenom ne glede na to, s kom se pogovarjam,« je poudarila. »In povem vam, da je včasih težje zahtevati varčevalne ukrepe od držav, ki imajo letni bruto dohodek na prebivalca od 3000 do 5000 dolarjev (Grčija ima vsaj petkrat večjega). Saj dobro vem, kaj to potem pomeni za socialni sistem in pomoč revnim.« Na vprašanje, ali hoče Grkom in ostalim Evropejcem povedati, da so desetletja lepo živeli, zdaj pa je prišel čas, ko je treba to plačati, je odgovorila: »Tako je.«.
