Ko gre za statistiko, prednjačita Grčija in Španija, saj se je iz prve lani odločilo boljšo prihodnost v Nemčiji poiskati kar 24.000 priseljencev oziroma deset tisoč več kot leto prej. Tudi iz Španije je bilo imigrantov za 50 odstotkov več kot prejšnje leto, kar je dokaz, da dolžniška kriza na jugu Evrope sili posameznike, da poiščejo zaposlitvene priložnosti v drugih državah EU.

Nemških delodajalcev ta okrepljena imigracija ne moti, saj gre za večinoma visoko kvalificirane delavce, ki se jim doma zapirajo zaposlitvena vrata, ali pa nadebudno mladino, ki si želi zakoračiti v delovni proces, pa za to doma nima možnosti. Nemško gospodarstvo hlepi po novi delovni sili, saj na državni ravni ocenjujejo, da jim primanjkuje okoli dva milijona visoko kvalificiranih delavcev. Pri tem Dieter Hundt, predsednik nemškega delodajalskega združenja, navaja, da beležijo izjemno povpraševanje v tehnološkem sektorju, in dodaja, da je za Nemčijo izredno pomembno, da tovrstni delovni sili pokaže, da je pri njih izjemno zaželena.

Verjetno bi bil priseljeniški val iz vzhodnoevropskih članic EU v Nemčijo še obilnejši, če ne bi pred kratkim ukinili nekaterih ugodnosti za njihovo integracijo, med drugim tudi subvencioniranih jezikovnih in drugih tečajev. Po drugi strani pa je Nemčija po navodilu EU odprla vrata za visoko izobražene kadre iz tako imenovanih tretjih držav prek "modre karte", ki vsakemu priseljencu, ki se izkaže z visokošolsko diplomo in pogodbo o zaposlitvi, ki mu prinaša vsaj 44.800 evrov na leto, omogoča priselitev v Unijo. Ta meja je za deficitarne poklice znižana na 35.000 evrov na leto, pri čemer lahko priseljenec po treh letih zahteva stalno prebivališče zase in svoje družinske člane.

Vladna statistika kaže, da je bilo lani število priseljencev v Nemčijo najvišje v zadnjih 16 letih, hkrati pa je to državo zapustilo največ ljudi po letu 1996, in sicer skoraj 680.000. Po preteku sedemletnega moratorija o prostem pretoku ljudi, uveljavljenega ob vstopu deseterice novih članic EU leta 2004, se je lani v Nemčijo preselilo okoli 163.000 Poljakov in 41.000 Madžarov. Slednjih je bilo resda skorajda trikrat več kot leto prej, na drugem in tretjem mestu pa so odstotkovno v prednosti Grki in Španci. Grških priseljencev je bilo namreč lani kar 90 odstotkov več kot leta 2010, španskih dobrih petdeset odstotkov, medtem ko se je število poljskih povečalo le za 25 odstotkov.

Posplošeno mnenje v Nemčiji je, da država potrebuje priseljeniško delovno silo, še posebej visoko kvalificirano. Temu v prid govori tudi stopnja nezaposlenosti, ki se je v zadnjem času še znižala in zdaj znaša okoli 6,8 odstotka. Ker je ta strukturna in ne dejanska v primerjavi z zaposlitvenimi potrebami, so delodajalske potrebe še bolj izražene. Drugo vprašanje pa je seveda, v kolikšni meri "uvožena" visoko kvalificirana delovna sila pomeni nelojalno konkurenco domači.