Tistih 41 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki po ocenah Organizacije združenih narodov (OZN) ne živi več kot sto kilometrov stran od obale, še morda ve, da je njihovo preživetje pa tudi širša ekonomska, družbena in duhovna dobrobit odvisna od sadežev morja in obmorskih ekosistemov. Za vse ostale tega ni mogoče trditi, čeprav morski svet zaznamuje življenje vsakega posameznika na Zemlji.

Spužve iz Sredozemskega morja na primer ljudje že vsaj pet tisoč let uporabljajo za slikanje, kuhanje, čiščenje in celo kontracepcijo. Izvlečki iz morskih alg služijo stabilizaciji in zgoščevanju krem, omak in past, vmešani so v slikarske barve in uporabljeni za izdelavo losijonov, zobnih past in celo papirja. Mnoge morske rastline in živali vsebujejo snovi, ki se uporabljajo v medicinske namene. Vsaka od znanih 700 vrst polžev stožčarjev (lat. Conidae) proizvaja edinstven koktajl stotih do dvestotih toksinov, od katerih so bili nekateri že razviti v protibolečinska zdravila; eno od njih, ki je na trgu od leta 2004, je stokrat močnejše od morfija. Koralni grebeni zmanjšujejo moč morskih valov in tako varujejo kopno ter preprečujejo erozijo obale. Tudi sipine pripomorejo k stabilizaciji obale. Morda najpomembneje pa je, da majceni fitoplankton preko fotosinteze proizvaja energijo, skozi ta proces pa sprosti kar polovico vsega kisika v atmosferi, navaja OZN.

Če bi vse koristi morij in oceanov preračunali v ekonomsko vrednost, bi tako kot Program združenih narodov za okolje UNEP ugotovili, da so ti ekosistemi največje bogastvo tega planeta - samo odprti oceani naj bi ljudem vsako leto prinesli za okoli 10.000 milijard dolarjev koristi. Ob tem pa so oceani najslabše raziskan ekosistem na Zemlji. Znanstvene ocene o številu rastlinskih in živalskih vrst v morjih so si zelo različne in nihajo od pol milijona do deset milijonov. Po podatkih OZN je za zdaj znanih okoli 250 tisoč teh vrst.

Vendar so morja, eden zadnjih virov divje hrane na planetu, ki po podatkih OZN več kot 2,6 milijarde ljudem v povprečju zagotavljajo vsaj 20 odstotkov dnevno použitih beljakovin, tudi močno ogrožena. Po ugotovitvah skupine več kot tisoč strokovnjakov, ki jih je pod imenom Millennium Ecosystem Assessment (MA) združila OZN, je daleč največja grožnja biotski raznovrstnosti morskih ekosistemov prekomeren in uničujoč ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov. Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) namreč ugotavlja, da je skoraj 70 odstotkov svetovnih zalog rib popolnoma izčrpanih, prekomerno podvrženih ribolovu ali zdesetkanih.

Morske in obmorske ekosisteme močno ogrožata tudi onesnaženje s kopnega in evtrofikacija (pospeševanje rasti), velike negativne vplive nanje pa imajo tudi spreminjanje habitatov, invazije tujerodnih vrst in podnebne spremembe. Tako je bilo po podatkih MA med drugim uničenih že približno 20 odstotkov koralnih grebenov oziroma - kot navaja OZN - od 30 do 35 odstotkov kritično pomembnih morskih habitatov, kot so morske trave, mangrove in tudi koralni grebeni. Izgorevanje fosilnih goriv pa vpliva na segrevanje morja, ki postaja vse bolj kislo; posledice tega šele začenjamo odkrivati.

Tudi slovensko morje je izjemno obremenjeno. Le še 25 odstotkov slovenske obale je v naravnem stanju, 38 odstotkov je zmerno spremenjene, 37 odstotkov pa je občutno do močno spremenjene, navaja Jana Kus Veenvliet v letos objavljeni analizi doseganja ciljev strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti pri nas. Pas slovenske obale je danes gosto poseljen, pritiski pa se predvsem zaradi želja po gradnji počitniških hiš in turističnih objektov ter marin še povečujejo.

Poleg urbanizacije, ribolova in turizma biotsko raznovrstnost slovenskega morja ogroža pomorski promet, s katerim poleg onesnaženja v naše vode vdirajo tudi tujerodne vrste. Njihovo veliko število na Obali je po pojasnilih Kus-Veenvlietove posledica ugodnega podnebja za širjenje teh vrst, geografskih značilnosti obale, ki je brez večjih gorskih preprek povezana s Padsko nižino, od koder se lahko tujerodne vrste hitreje razširijo, k nam pa jih v veliki meri vnašajo tudi plovila iz oddaljenih krajev, ki obiščejo koprsko pristanišče.

Ob tem Slovenija še ni zavarovala zadostnega števila morskih območij, opozarja Kus-Veenvlietova. Velik delež redkih in ogroženih habitatov in vrst obale je sicer zajet v različna območja ohranjanja biotske raznovrstnosti, vendar je večina območij razglašena le za naravne vrednote oziroma območja Nature 2000, niso pa zavarovana ali deležna ohranitvenih ukrepov. Še slabše je po besedah Kus-Veenvlietove stanje morskega okolja - v zavarovana območja (Naravni rezervat Strunjan, Rt Madona in Debeli rtič) je vključenega le 0,4 odstotka slovenskega morja.