Po skoraj tridesetih letih dela kot medicinska sestra na primarni in sekundarni ravni sem ob sobotni kavici izvedela, da dobrih in požrtvovalnih srednjih medicinskih sester ni več. Kaj sem torej jaz, ki to delo vestno opravljam ves ta čas? Kaj smo jaz in moje kolegice, ki smo celo svoje družine podredile svojemu življenjskemu cilju: delati dobro, pošteno in strokovno z najbolj ranljivo populacijo ljudi, z našimi pacienti. V članku je napisano, da bomo vse po številu najmočnejše kolegice opravljale delo še približno deset let. Morda je kdo pomislil, da je to še skoraj tretjina naše delovne dobe. Delovne dobe, v kateri smo kot mlada dekleta (nekaj je bilo med nami takrat tudi kolegov, da ne bom krivična) že v času šolanja opravljale redno dnevno prakso na vseh klinikah in bolnišnicah (od pediatične do geriatrične smeri). Ko smo ob vsakodnevnem pouku skrbele še za čistočo šole in internata, v katerem nas je bila več kot polovica dijakinj. Morda se zdi to moje razmišljanje kot kak stereotip, je pa vendarle resnično.
Kaj pa danes? V imenu vseh nas si upam trditi, da smo sledile času in razvoju medicine (vsaka na svojem področju), da delo opravljamo z veliko prakse in empatije do naših varovancev. Ti so nam vedno na prvem mestu, kar, oprostite, gospa kolegica, iz vaših izjav ni razvidno. Delo srednje medicinske sestre opravljamo v primarni, sekundarni in terciarni dejavnosti. Vsa leta smo mentorice svojim mlajšim kolegom in kolegicam, opravljamo delo na nujni medicinski pomoči, v sodelovanju z nosilci zdravstvene dejavnosti odlično in strokovno opravljamo medicinsko-tehnične posege in odlično povezujemo dovolj kakovostno znanje (kot to vi omenjate), pridobljeno v času šolanja. In nenazadnje smo vaše članice, članice v najmočnejšem številu in posledično z največjim denarnim vložkom s članarino. Pri naših nizkih plačah ta ni zanemarljiva. Kaj vam pomeni, pa najbrž znate najbolje odgovoriti prav vi. Lahko napišem, da članice redno dobivamo naše glasilo, napišem pa lahko tudi, da v njem srednje medicinske sestre praktično nimamo prostora. Glede na vaše mnenje, navajam: "naša današnja diplomirana medicinska sestra je v resnici medicinska sestra, druge ni, ostalo so njene strokovne sodelavke in sodelavci", srednjih medicinskih sester tudi ni med nagrajenkami za zaslužno delo. Mogoče pa bi se vsi sodelavci in sodelavke odrekli članstvu v taki zbornici, mogoče bi morali bolj odločno stopiti v bran svojemu delu - delu za bolnike - in ovrednotiti vsa izobraževanja, ki jih ravno vaša-naša zbornica organizira, zahteva za licenčne točke, ki pa najbrž niso nujno potrebne, saj bomo me, srednje medicinske sestre, izumrle, sistem šolstva bo najbrž spremenjen in takrat, gospe kolegice, bo napočil vaš čas, ko vam me, srednje medicinske sestre, ne bomo v napoto. In takrat boste diplomirane medicinske sestre v resnici medicinske sestre, drugih ne bo.
Tatjana Trebušak, srednja medicinska sestra, Vodice