Mene je dr. Kerševan uvrstil med nekatere "vidne pravnike", ki se ne zadovoljujejo samo z neargumentirano kritiko: "Tako je upokojeni profesor ustavnega prava in nekoč sodnik ustavnega sodišča SFRJ dr. Ivan Kristan, ker se ni strinjal z odločitvijo v zadevi Ankaran, na konferenci celo predlagal, da bi se ustavnemu sodišču odvzelo pristojnost razveljavljanja zakonov in bi lahko sprejemalo posvetovalna mnenja."

Najprej glede mojega odnosa do odločb o občini Ankaran. Ves čas sem bil kritičen do vmešavanja ustavnega sodišča v ustanavljanje občin. Kritiziral sem t.i. "ustavni koncept občin", ki ga je skonstruiralo ustavno sodišče v nasprotju z ustavo in s katerim je že leta 1994 hotelo razbiti občino Koper na več občin. V tem procesu je dobil svojo vlogo Ankaran.

Pravzaprav se je zgodba z odločbo o ustanovitvi občine Ankaran leta 2011, ki jo je poslanec Luka Juri figurativno posrečeno označil za ustavnosodni državni udar, začela leta 1994. Ustavno sodišče je 20. maja 1994 zakoličilo svoj negativen odnos do občine Koper, katerega vrhunec je bil dosežen 9. maja 2011, ko je ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran, s čimer je končno doseglo svoj cilj, to je (delno) razbitje občine Koper. S to odločbo se je ustavno sodišče postavilo nad ustavo. Ustava je bila z njo trikrat kršena: (1) občine ni ustanovil pristojni državni organ (državni zbor), (2) ustanovljena ni bila s predpisanim pravnim aktom (zakonom), (3) akt o ustanovitvi občine bi moral razglasiti predsednik republike, ne pa predsednik ustavnega sodišča. Prav zaradi tega verjamem, da ta odločba ne bo izvršena, ker bi sicer iz ustave morali črtati določbo, da je Slovenija pravna država.

In še o očitku, da sem "na konferenci celo predlagal, da bi se ustavnemu sodišču odvzelo pristojnost razveljavljanja zakonov". Gre za dve stvari. Eno je moja kritika odločb ustavnega sodišča o občini Ankaran, drugo pa je moj predlog za razmislek o uvedbi preventivne ustavnosodne kontrole, ki sem ga predstavil na mednarodni znanstveni konferenci pod motom "Pomen ustavnosti in ustavna demokracija" decembra 2011 na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Naslov mojega referata je bil Referendumu vrniti legitimnost, državnemu zboru pa avtoriteto. Drugi del referata je obravnaval vprašanje ustavne demokracije z zornega kota poseganja ustavnega sodišča v zakonodajno oblast, kar pomeni kršitev načela delitve oblasti. V referatu sem navedel štiri odločbe, ki to poseganje ilustrirajo. Zapisal sem, da ustavno sodišče s svojimi odločbami degradira državni zbor kot ljudsko predstavništvo in si celo prisvaja zakonodajno oblast.

Za odpravo slabosti pri uveljavljanju drugega odstavka 3. člena ustave sem navedel tri predloge za proučitev:

V prvem predlogu se zavzemam za uvedbo kvoruma udeležbe na referendumu, kakršen je veljal že v času plebiscita, to je udeležba večine vseh volilcev.

V drugem predlogu se zavzemam za možnost, da bi ustavno sodišče na podlagi zahteve državnega zbora moralo napadeno odločbo še enkrat obravnavati in bi jo lahko spremenilo.

V tretjem predlogu se zavzemam za proučitev možnosti, da bi sedanji sistem represivne kontrole ustavnosti zakonov zamenjali s sistemom preventivne kontrole. Po mojem mnenju je preventivna kontrola boljša oz. pravičnejša od represivne kontrole, ker je vse ugovore zoper določen zakon treba razčistiti pred dokončnim sprejemom zakona, ne ga pa šele potem razveljavljati. S preventivno kontrolo bi zavarovali avtoriteto zakonodajalca in poudarili njegovo politično odgovornost za zakonodajno oblast. Poleg tega pa bi z njo zagotovili pravno varnost odnosov, ki jih zakon ureja.

Tu sem zapisal, da si kot korak k preventivni kontroli lahko predstavljam vzpostavitev instituta posvetovalnega mnenja (advisory opinion), ki bi ga lahko državni zbor zahteval od ustavnega sodišča pred sprejetjem zakona. S tem bi dosegli, da bi morebitne pomisleke glede ustavnosti zakona preverili že pred začetkom veljavnosti zakona. V sistemu preventivne kontrole ustavno sodišče ne bi moglo prevzeti funkcije zakonodajalca in proti njegovi volji ustanoviti občine, kot se je to zgodilo v primeru Ankarana.

To je bistvo mojega nastopa na mednarodni konferenci, ne pa neargumentirana kritika ali celo napad na ustavno sodišče.