Ker država iz proračuna prispeva za šport le manjši delež (menda 25 do 35 odstotkov), je bila pred leti ustanovljena Fundacija za šport, ki se je napajala iz zbranih sredstev Loterije Slovenije. Logično je torej, da je v "projekt športne preobrazbe" Slovenije vključena Loterija Slovenije. Zato je "športna ekipa" pristojnega multiministrstva po hitrem postopku vladi poslala predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o Loteriji Slovenije. V skladu s predlogom je bilo seveda treba še marsikaj "reformirati".

1. Najprej je bilo treba "preoblikovati" strokovni svet vlade Republike Slovenije za šport, ki je štel sedemnajst članov. Vlada je brez obrazložitve zamenjala deset članov strokovnega sveta, čeprav jim mandat še ni potekel. Pred potekom mandata(!) in brez obrazložitve(!) je minister Žiga Turk razrešil tudi predsednika sveta (doktorja znanosti in strokovnjaka s svetovnimi referencami) in podpredsednika največje slovenske kulturne in športne organizacije (Planinske zveze Slovenije), ki je bistveni sestavni del nacionalne identitete. Oba je v strokovni svet imenoval Olimpijski komite Slovenije (OKS). Za prvega se ve, da je politično razrešen iz osebnih motivov, ker je s svojimi stališči pogosto opozarjal zdajšnjega v.d. direktorja direktorata (ki je še vedno tudi hkratni direktor Fundacije za šport) na pomanjkljivosti v delovanju fundacije. Za drugega bi prej pričakovali državno odlikovanje za dolgoletne zasluge na športnem področju, ne pa nepojasnjen izgon iz strokovnega sveta.

Slednje je bilo nujno zapisati, da si lahko predstavljamo tehnologijo vladanja zdajšnjega ministra za šport. Ob tem se seveda postavlja tudi vprašanje, kako je mogoče, da ministrstvo rokohitrsko izloča iz strokovnega sveta zaslužne in častne strokovnjake, ki jih je v strokovni svet imenovala slovenska civilna krovna športna organizacija (OKS). Po logiki stvari temu lahko rečemo nasilje države nad civilno družbo. Zaradi nepojasnjene razrešitve obeh vrhunskih strokovnjakov je iz strokovnega sveta protestno odstopilo pet članov, ki jih je v strokovni odbor imenoval OKS. Nehote so s tem bistveno prispevali k usodni vladni strategiji, ki si že tako in tako prizadeva izničiti delovanje zdajšnje nacionalne krovne športne organizacije. Z načrtnim političnim "preoblikovanjem" strokovnega sveta je dosežen bistveni namen njegovega preoblikovanja: zagotovljeno je preglasovanje slehernega predloga, ki bi si ga izmislili na direktoratu za šport. S tem je pol "državnega udara" v športu že pod streho.

2. Sledilo je državno "preoblikovanje" Fundacije za šport po zamisli v.d. direktorja direktorata za šport. Pripravljen je predlog, po katerem si bo vlada bistveno podredila Fundacijo za šport. Predlagano je, da fundacija ne bi imela več poklicnega direktorja (kot do zdaj), ampak bi to vlogo odigral kar predsednik sveta fundacije, ki ga seveda imenuje ministrstvo oziroma vlada. Po novem naj bi od sedemnajstih članov sveta fundacije deset članov imenoval strokovni svet vlade Republike Slovenije (ki je že "podržavljen", glej točko 1). Člane bi resda predlagale nacionalne športne zveze, bolj ali manj zaupni sestanki z zvezami pa tudi že potekajo na direktoratu za šport. Dva člana v svet fundacije naj bi imenovala še skupnost občin, enega pa neposredno vlada RS. Vse skupaj bo seveda vladi predlagal vladni strokovni svet, vlada pa bo predlog potrdila.

V svetu Fundacije za šport ni več predstavnika zdajšnje krovne športne organizacije (OKS), kar nedvoumno kaže na to, da je vlada (beri direktor direktorata) že sklenila OKS "izbrisati". Manjkata tudi predstavnik športnih pedagogov in predstavnik športa za vse, ki sta v resnici temeljna nosilca nacionalne športne kulture. Pa tudi to še ni vse. Vsi, ki so zdaj zaposleni na Fundaciji za šport, naj bi se (zaradi manjših stroškov!?) "preselili" v vladne sobane, kjer bodo administrativno delo zanje opravljali kar na ministrstvu oziroma direktoratu. Z izgovorom na gospodarno poslovanje v resnici Fundacija za šport postaja organ ministrstva. Vpeljuje se torej "diktatura" državnih uradnikov.

Slep je, kdor ne vidi, kam pes taco moli. Gre za nasilen poseg države v civilno družbo. Sestava strokovnega sveta kaže na popolno vladno obvladovanje športa. Predsednik sveta Fundacije za šport in predsednik strokovnega odbora sta zdaj "vladna človeka", ki bosta bistveno posegala v civilno športno družbo. Resor za šport bo zdaj delil tako sredstva iz državnega proračuna kot sredstva Loterije Slovenije. Gre torej za koncentracijo oblasti in kapitala pod državno streho. Gre za izgubo avtonomije civilne športne družbe. Gre za fevdalizacijo športa, ki jo načrtuje "zemljiški" gospod z direktorata za šport ob kimanju novega politično nastavljenega v.d. predsednika strokovnega sveta.

Zgodbe seveda še ni konec. V vsaki dobri kriminalki je razplet čisto na koncu. Eden od predstavnikov nasilno odstranjenih članov strokovnega sveta RS je ministra, ki ga je razrešil, pisno zaprosil za pojasnilo o vzrokih razrešitve. Po naključju mi je prišel v roke ministrov odgovor. Takole je zapisano (brez popravljanja pravopisnih napak): "Spoštovani, Jaz se vašega imena nisem spomnil. V celoti sem sledil predlogu svojih sodelavcev in skoraj nikogar, ne od staro, ne od novo imenovanih ne poznam. Skratka, mislim, da ni šlo za nič osebnega, se bom pa še pozanimal. Lp, Žiga Turk." O ministrovem odgovoru se kaže zamisliti. Ugotovitev je grozljiva. Minister nikogar ne pozna, ampak podpisuje listine, ki mu jih podtakne njegov uradnik.

Ministrstva (za šport) pravzaprav sploh ne vodi minister, ampak v.d. direktorja direktorata oziroma njegov "namestnik" (Nace Polajnar), dokler v.d. direktorja še ni inavguriran. Minister torej športu sploh ne vlada, ampak to počne njegov uradnik Drago Balent, ki mu je uspelo skregati OKS in panožne športne zveze ter šport razdeliti na "naše" in "ne naše". Politična diverzija je (za zdaj) uspela. Žal je za vse, kar se dogaja, objektivno odgovoren minister, čeprav "nikogar ne pozna". In prav zato, ker minister tako in tako ne ve, za kaj v športni kulturi sploh gre (takšen glas se namreč širi v javnosti), je še bolj odgovoren.

V skladu z navedenim projektom podržavljanja športa potekajo tudi prizadevanja za ukinitev zakona o športu in ukinitev nacionalnega športnega programa. Če se bo to zgodilo, bodo pa res vse niti v rokah samozadostnega kariernega športno-političnega birokrata, objektivna odgovornost pa, seveda, ministrova. Žal med športnimi komentatorji nimamo novinarja tipa Vlado Miheljak in Tanja Lesničar-Pučko.