Na to temo so se pred dvema letoma izobrazili tudi na oddelku za štafelajno slikarstvo pri našem Restavratorskem centru ZVKDS. Restavratorka Zoja Bajde je to metodo odstranjevanja nečistoče, ki so jo že uporabili na več oljnih slikah iz zbirk Državnega zbora in gradu Strmol, povzela na enem od plakatov, ki bodo do nedelje 27. maja razstavljeni v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani.

Plakati so namreč povzetki projektov in dosežkov zadnjega leta konservatorsko-restavratorske stroke, skupaj jih je 63, poleg slovenskih jih sedem povzema konservatorsko-restavratorske posege na Hrvaškem, deset na Madžarskem in dva v Makedoniji. SEM je namreč v torek gostil tradicionalno, dvanajsto strokovno srečanje slovenskih konservatorjev-restavratorjev, ki so ga soorganizirali s Skupnostjo muzejev Slovenije in Društvom restavratorjev Slovenije.

Pripravili so krajše referate ob plakatih, jih pospremili s posebnimi projekcijami, prof. dr. Franc Pohleven z Biotehnične fakultete pa je predaval na temo ogroženosti in zaščite lesa v etnološki premični in nepremični dediščini. Tako predavanje kot povzetki plakatov so se znašli v posebnem zborniku, ki ga je uredila mag. Ana Motnikar s sodelavci.

Ta dan je bilo izrečenih veliko spodbudnih besed, konservatorsko-restavratorska dejavnost se čedalje bolj razvija. Včasih je bila za njihovo delo dovolj le srednješolska izobrazba, danes so pojem obrti presegli, na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je poseben oddelek za konservatorstvo. Pozitivno pa niso mogli razmišljati glede financ, tako kot ta hip malodane vsi kulturni sektorji tudi njihova veja stagnira.

Celo Damjana Pečnik, v. d. direktorice direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je izrazila zadrego, ker so še to srečanje v SEM pravzaprav v celoti rešili sponzorji, "tudi vse tiste zadrege, ki bi jih moralo naše ministrstvo; upamo, da bodo drugi teden zunaj odločbe o odobrenih projektih za letošnje finančno zelo zahtevno leto". Ob tem je podobno zaskrbljena mag. Jana Šubic Prislan iz Skupnosti muzejev Slovenije, ki vodi sekcijo za restavratorje in konservatorje: "Veliko smo naredili, da smo dvignili nivo strokovnosti, a so težki časi; preživeli bomo, če bomo ohranili, kar smo težko priborili, torej izobrazbo in dostop do informacij, hkrati pa bomo negovali etiko in predanost poklicu. Dediščina naj ne bo breme, temveč izziv!"

Plakati na razstavi v SEM povzemajo konservatorsko- restavratorske projekte zadnjega leta pri nas in tudi v okolici Slovenije, med drugim restavriranje rimskih balzamarijev iz Romule v Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem, kjer so naleteli na veliko steklenih najdb kot del grobnih inventarjev, o čemer nas seznanja Robert Koračin. Nadalje avtorja Jože Drešar in Rok Hafner predstavljata rekonstrukcijo romanske kapele na gradu Rajhenburg, na ogled je tudi potek konserviranja in restavriranja kipov iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, delo Maje Banović. Ravno tako so zanimivi restavratorski postopki in izdelava kopije Križevega pota poznobaročnega slikarja Antona Postla v cerkvi sv. Jerneja iz Trebanjskega vrha iz leta 1719, česar se je lotila mag. Zdenka Salmič Pungerčar, ali pa odkrivanje izvirne barvne plasti na kipu Pieta iz 19. stoletja neznanega avtorja v župnijski cerkvi na Komnu, kar je postorila Marija Marolt s sodelavci. 3D-digitalizacija dediščine pa je poleg digitalnega dokumentiranja prinesla tudi možnost izdelave kopij s postopki odstranjevanja ali dodajanja; gre za spreminjanje površinskih lastnosti 3D-natisnjenih kopij muzejskih predmetov, o čemer je razmišljala Nataša Nemeček. (Foto: Tomaž Zajelšnik)